23. sep 2009 10:10
Vendelina jr. je napisal/a: |
Se zelo strinjam s tem, da so najlepše male radosti. Samo jaz imam svoje male radosti v mojem "nematerialnem spominskem arhivu" in tudi nekaj predmetov, ki nimajo kakšne silne materialne vrednosti, imajo pa neverjetno emocionalno vrednost. Ampak to so moje stvari. Kamor spada tudi nekaj intimnih spominov, ki jih imava z ljubljeno osebo in neke najine šifre, ki jih definitivno nihče drug ne razume. In meni ne pride na misel, da bi karkoli, kar je samo moje in karkoli, kar je stvar, ki povezuje dve osebi, objavljala na spletu. Tudi pri dekliškem kofetkanju mi večina teh stvari ne zleti z jezika. So stvari, ki spadajo v notranji monolog, ko se človek išče ali pa si skuša kaj raložiti. In čisto zadošča, da človek te stvari napiše v kak bolj intimen format. Recimo dnevnik. Ker, ko bereš za sabo, nekako začudeno ugotoviš, da so besede bolj ali manj sesule tvoj sentiment in se potrem trudiš, da bi ta sentiment poklical nazaj...Pa saj to je že Proust pogruntal. Zato imam sama rezerve do tega, da bi čisto vsaka impresija pridrvela na svetovni splet. Dajte lepe trenutke deliti z ljudmi, ki jih poznate, ne pa z virtualnimi nicki. Vendelina jr. |