7. jan 2013 6:52
Podoben občutek kot Cila sem tudi jaz doživela. Na mojih, sicer, rednih pohodih sem nekaj dni manjkala. V soboto sem pa srečala par, ki ga srečavam na teh pohodih. Si pokimamo v pozdrav, pa kakšno rečemo o vremenu. Ne vem ne kdo, ne od kod sta. Ustavila sta se, mi podala roko in mi voščila, povedala, da sta me zadnje dni pogrešala...
Res prijetno presenečenje s strani (skoraj) neznancev. Da je komu mar za drugega, da ljudje vidijo kaj dlje od svojega nosu.
Je v eni drugi temi tekla beseda, kaj in kako opžamo okoli sebe. Ni vedno slabo, če se ozreš malo okoli in ti je mar tudi za druge. Da pogledaš izven svojega vrtička. Lahko vidimo veliko lepih stvari, prijetnih ljudi, včasih je pa seveda vmes tudi kakšen plevel.
MamaF, zate pa
pirnica