4. mar 2009 19:57
Še pred recesijo sem sklenila strošek za mobitel znižati z običajnih 50 do 60 evrov na 40, in mi kar uspeva (20 pa jih dobim vrnjenih v službi). Dnevnemu časopisu in enemu tedniku se ne bomo odrekli v nobenem primeru, ostale časopise preberem v službi, tudi nekaj revij, so pa revije - Dober tek in Glorija - ki se jim tudi ne bom odrekla.
Pri kozmetiki nimam kaj veliko rezerve za prihranek, ker uporabljam zgolj nekaj osnovnih reči (krema za obraz, mleko za telo, maskara, senčilo, svinčnik za oči, šminka, črtalo za ustnice, nekakšna emulzija kot tekoči puder, in dva standardna parfuma), se bom pa verjetno odrekla kakšnim dražjim nogavicam, ker na te sem pa bolnik.
Otroka preko študenta že sama kaj zaslužita, tako da ima sin za bencin in mobitel sam, oblačimo in obuvamo ga mi. Pri hčeri, ki študira v Lj, in porabi okoli 400 do 500 evrov na mesec (za prevoze, stanarino, stroške v stanovanju in hrano), pa bomo težko kaj prihranili, saj se mi že to zdi nekako v mejah sprejemljivega. Na srečo ne ona ne sin nimata kakšnih posebnih zahtev pri oblačenju in obutvi, le sin ima rad trenirko in teniske določene firme, za kar mi ni žal dati denarja, ker so stavri res kakovostne, trajajo nekaj let in oboje res ponosi. Pri takih rečeh se držim načela, ki ga je že drejček omenil, da nismo dovolj bogati, da bi (res vse) poceni kupovali.
Morda bomo kaj manj hodili ven jest ob koncu tedna, še najbolj pa se nam bo recesija poznala pri načrtovanu kakšnega potovanja. Bo moralo kakšno leto preteči, da se odpravimo na kak daljši potem, kakšna vmesna, krajša varianta, pa se bo menda pokazala tudi v teh kriznih časih.
Pri hrani pa nikdar nismo razmetavali, tako da se nam kakšni posebni ukrepi na tem področju ne obetajo.
Za dobro vino in penino se bo kak evro še vedno našel, saj ob koncu tedna, ko vsi štirje jemo skupaj, pa občasno še kdo iz hiše z nami, tekne kozarec rujnega, pa recija gor ali dol.
Kakor koli obračam, jaz večni optimist. Mamamia
mamamia