Anekdote

2. nov 2008 22:14

To me spomni na mojo staro mamo, ki je imela celo življenje hudo astmo (zdaj na stara leta je pa pozabila nanjo, tako kot na vse ostalo, žal). No, pri slabih 90 letih (kar je bilo kar približno 10 let nazaj), ta moja mama prisopiha po stopnicah v prvo nadstropje in izjavi: "Joj, kaj bo šele, ko bomo stari!" KetyP

2. nov 2008 22:59

Moja bivša sodelavka je bila sama z očetom, mama je nekam šla. Pa sta si hotela pripraviti nekaj za jest - polento. Pa sta kuhala, kuhala, polenta pa se kar ni hotela skuhat. Kasneje sta ugotovila, da se polenta kuha v vodi, ne na suho. matilda

3. nov 2008 6:08

To je kot moj sosed. Je bil  tudi dementen in gresta z ženo v trgovino. Nakar jo v trgovini vpraša: oprostite, kdo pa ste vi, ki skoz ob meni hodite? Pa reče žena: ja tvoja žena vendar. Pa on odgovori: oprostite,vi ste stara baba, moja žena pa je mlada in lepa. Oba sta imela 80 let.

Kyara

3. nov 2008 7:30

mamamia, tista moja prijateljica,ki ni imela pojma o kuhanju, je z leti postala odlicna kuharica,ampak ko se srecava( zal zelo redko) se vedno reziva in se z nostalgijo spominjava tiste krasne torte... Pa se ena : vcasih so imeli vsi stedilnike na drva, do trgovine pa ne ravno blizu . Gospa P. si je zato mislila: dam eno debelo poleno na ogenj, pristavim vodo, in ko se vrnem, bo voda vroca, pa se ogenj ne bo ugasnil. In je sla, klepetala ,kupila "spezo", ko pa je prisla nazaj je bila kuhinja mrzla-odpre vratca -ogenj je ugasnil,odkrije lonec in....notri je bilo poleno . Namesto v stedilnik je poleno dala v vodo... To storijo je potem pripovedovala vsem in ce je bil kdo raztresen ali je kaj pozabil, so mu rekli: ja saj si taka "zguba" kot gospa P.,ki je kuhala poleno.... Lp lucka Sporočilo je spremenil(a) lucka52 dne 03. nov 2008 07:38:12

3. nov 2008 8:34

Mi smo imeli pa psičko,ki se je strašno rada vozila v avtu in zgodilo se je sredi vročega julijskega opoldnev,da je bila prometna nesreča.Naša psička je kot vedno poležavala pred vhodnimi vrati in se hladila na ploščicah.Nakar izgine in o njej ne duha ne sluha.Mi jo kličemo a nje od nikoder, vidimo pa kako se hiši bliža zelo zaskrbljen policist,ki s tresočim glasom vpraša,če morda pogrešamo črno mrcino,ki leži na zadnjih sedežih njihovega avtomobila.;))) toppy

3. nov 2008 10:07

lucka52, tista moja prijateljica pa ni nikar kuharica postala. Je te reči ne zanimajo, razen ene same indijske jedi, ki jo kuha do onemoglosti...Mamamia

mamamia

3. nov 2008 12:06

Pred leti, ko je naša prababica še živela (takrat jih je imela okoli 90) smo se pripeljali na obisk. Kot običajno smo našega Chrayslerja Voyagerja (malo večja, škatlasta zadeva temne barve) parkirali pred hišo. Ko ga je prababica videla je nadrla svojo hčerko, češ, zakaj je naročila mrtvaški avto, saj še ne misli umret. K

3. nov 2008 12:32

Jaz pa se spominjam babice od moje sošolke, ki je kar kakšne dobre pol ure iskala očala, katera je imela na nosu... Nisva imeli "srca" da bi ji prej povedali... Ali pa: moj pokojni tata je imel dobrega kolega, doma na drugem bregu Soče, in sta se nekoč pogovarjala: Tata: sem te hotel poklicati, pa sem se spomnil, da nimam telefona. Doro: saj jaz ga tudi nimam. Tata: še dobro, da te nisem klical!! Karjolca

3. nov 2008 13:51

Femica, saj ti tudi lahko kako napišeš! Meni je všeč ena, ki sem jo nekje na netu prebrala in se še zdaj smejem. Res dobra: je šla ena ženska prvič tankat avto. Pride na črpalko, celo pravilno gorivo izbere, natanka. Potem se pa spomni, da so ji naročili, da mora na blagajni povedat številko tiste črpalke, na kateri je pač tankala. Ona išče, išče, od zgoraj dol, ob strani, če je slučajno tam, kjer piše, koliko je natočila goriva ... številke ni. Potem najde na eni majhni ploščici eno številko. Vsa vesela si jo ponavlja do črpalke (recimo 28647A). Na blagajni jo potem vpraša za številko. Ona vsa ponosna zrecitira, a uslužbenec jo debelo gleda. Potem preveri na kameri in reče: "Aha, petica". In ta ženska se je potem, ko je šla proti avtu, skoraj v zemljo udrla od sramu, ko je na veliiiiko videla napisano tisto petko, ona je pa zrecitirala serijsko številko Žal se ne spomnim, kje sem jo staknila, ampak je res dobra hahaha. Atina

3. nov 2008 14:21

Pred leti je na kmetih vse delo pri kravicah opravil bik.Potem pa so zaceli veterinarji z umetnim osemenjevanjem. Pa so nekega dne vprasali starejso zenico,kako se kaj ima,pa ce je kaj novega.Pa je rekla,da slabo,novega pa precej.Da kaj takega se ni dozivela. K njihovi kravi se je bik(veterinar)kar z motorjem pripeljal,pa "oneta" je imel v nahrbtniku. Seveda so se potem na vasi, vsi dodobra nasmejali. Majdina