Na pomoč!!!

Na pomoč, moj otrok se noče učiti.

Pa ni prvošolec, ampak je star že 13 let, kako ga naj prepričam, da mu bo znanje v prihodnosti koristilo.

Z njim imam glede učenja že vrsto let probleme, pravijo, da ga bo minilo, a ni nič boljše. Vsako leto imamo glede učenja znova in znova probleme. Pa ne da bi bil zabit, je bolj tehnične narave, v sili se da vse naredit, ampak on je že z dvojko zelo zadovoljen, če pa dobi cvek, pa se sploh ne sekira. Kar jasno mi pove, da se mu ni treba učiti, ker ne more po novem ponavljati razreda.

A cilj kaj bo ko bo velik -ima isti že cela tri leta.

Meni pa že že zmankuje živcev, vsak dan znova in znova, uči se uči se.

Lp,

anitram1

26. okt 2008 18:42

očitno nas ima veliko težav s tem, rešitve pa nihče. tudi jaz bi nekomu plačala, samo da bi mi povedal recept kako otroku dopovedati da je od učenja in veliko znanja odvisna njegova prihodnost kleo

26. okt 2008 19:12

Pri mojem so se v osmem razredi šli (ena grupa), keri bo mel več cvekov! Sramota je bilo dobiti pozitivno. Torej, kleo, meneju nea rabiš nič plačat. tumpika

26. okt 2008 19:47

Očitno ga nekaj muči. Ugotovi, kaj je to. Mogoče sošolci, učitelj, mogoče trma, ali pa kaj povsem drugega. Pa še puberteta ga daje.

Mi smo šli to skozi, ko je bila šola brez veze, uspeh je iz odličnega padel na zadostnega, vsi smo bili dosadni....pa sva se sinom enkrat vsedla, pogovorila....V začetku sem seveda govorila jaz, čez čas se je odprl in mi povedal, zakaj se ne uči, zakaj je vse brez veze....

No sedaj je študent prvega semestra, ni baraba, nazaj mi ne govori, prijazen in vedno pripravljen pomagati.

Pogovori se z njim, vendar ne na silo. Ko se bo pokazala priložnost. Pa ne biti groba, nesramna, ne ga kritizirazi. V vsakem otroku, pa ne glede na leta je veliko dobrega, samo včasih ne znamo tega izbezati iz njih. Verjemi, lepa beseda lepo mesto najde. Čeravno boš imela občutek, da za tvojega to ne velja.

Kyara

26. okt 2008 19:52

Preberite knjigo: Thomas Gordon- Trening večje učinkovitosti za učitelje. Je kar zanimiva knjiga za učitelje in starše. Mogoče vam bo kaj pomagalo . Ksenija http://picasaweb.google.com/xency.k

26. okt 2008 20:10

Na tvojem mestu bi se obrnila na strokovno pomoč.

rimljanka - zasebno mnenje

26. okt 2008 20:21

Mu lepo poveš, da ni panike in da se mu ni treba učit, da pa bo posledično temu, dobil primerno zaposlitev in bo naprimer za 400e delal v kaki težki tovarni,.., če se bo malo potrudil, pa bo lahko počel kar si bo želel. In kaj si je tvoj sin izbral? Mogoče si želi biti kak obrtnik in iti na kako poklicno šolo. Ni niti nujno, da je to slabo. to je res težka stvar. tudi sama sem bila izredno lena za učenje in brez delavnih navad, čeprav nisem nikoli imela popravnih in sem se učila ravno za zadosten uspeh( srednja poklicna) in pol sem se zaposlila in se vpisala na lastne stroške naprej in sem uspešno končala nadaljne šolanje. Sem rabla klik v glavi in ni mi pomagalo govorjenje staršev. Zakaj mi je blo treba vzeti to pot? Zaradi lastne lenobe, ki bi lahko lepo redno končala brez, da sem si pol morala plačevati peto stopnjo. Upam, da moja dva ne bosta tako lena in bosta bolj pridna. Sem hotela samo to pripisat, da se mi zdi po tvojem pisanju tvoj sin zelo brihten, ma tudi trmast. Katarina K http://katarinak.moj-album.com/ Sporočilo je spremenil(a) Katarina K dne 26. okt 2008 20:22:30

26. okt 2008 20:53

Nič se ne sekiraj.Samo,da gre naprej.Moj je bil tak,da je sam rekel,da je len,da se mu še ležat ne da.Letos pa je bil na koncu srednjega šolanja najboljši maturant svoje generacije.Ne se sekirat. dari

26. okt 2008 21:53

anitram 1, nerada delim nasvete o stvareh, ki jih sama še nisem izkusila (še nimam pubertetnika), pa vendar... kaj pa če bi poskusila odgovornost za učenje preložiti na njegova ramena? Saj vem da je težko stati zraven in gledati, kako zapravlja čas, ampak mislim da je še bolj utrujajoče neprestano ponavljati "uči se, uči se". Mogoče pa fant rabi nekaj cvekov, da se bo malo streznil. Spomnim se, da je v osnovni šoli oče nekega sošolca poslal za par dni nekam trdo delat (ne vem več točno, kam), da bi mu pokazal, kakšno službo bo dobil z osnovnošolsko izobrazbo. Sedaj imam v sedmem razredu deklico, ki bi rada postala zdravnica, pa so ji doma rekli, da v tem primeru potrebuje samo odlične ocene. Deklica je prava živčna razvalina, obsedena je z ocenami in groza jo je vsakega preverjanja znanja. Če jo pokličem, nekaj časa lovi sapo, šele nato lahko spregovori. Opažam, kako bolj so sproščeni tisti flegmatiki! In kako lepše otroštvo imajo... Moram pa povedat, da (kot je to povedala že tumpika) je veliko odvisno od družbe. Včasih nič ne pomaga. In po mojih izkušnjah se marsikdo strezni šele, ko mu ne uspe končati srednje šole in si mora sam plačevati kakšno večerno. Sam plačevati, to poudarjam. Dokler mu jo plačujejo starši, pa čeprav v veri, da mu želijo dobro, ne bo nič. Torej, čimprej odgovornost za svoje delo na ramena mladih, pa dol s svojih. tulka

27. okt 2008 0:26

Mogoče ti bom jaz znala pomagat. Sedaj sem sicer že sama mamica vendar imamo še čas do šole. Tudi sama sem bila v osnovni šoli isti primer kot tvoj sin. Z mami sva imeli debate dan za dnem, teden za tednom, sem sicer vse zvozila vendar s potiskanjem mame od 5 razreda naprej. Nevem kolikokrat se je mami učila z menoj in kot bi bilo včeraj se spomnim sem bila z mislimi čisto drugje. Njen komentar takrat je biu da od 5 razreda naprej obvlada vse predmete. Razlog je biu predvsem življenje brez cilja!!! Vse kar sem hotela sem dobila in mi RES NI BILO VAŽNO kako bom nekoč živela. Potem smo se v osmem razredu vpisovali v srednje šole. Na srečo sem izbrala pravo srednjo šolo in s 1. letnikom se je situacija spremenila. Takrat sem dobila cilj. Vpisala sem se namreč na zdravstveno šolo. Nikoli več me ni bilo treba priganjat, opominjat in sploh ne preverjat in kontrolirat. Danes sem študentka visoke šole za zdravstvo in jo bom tudi končala čeprav so danes drugi dejavniki, ki me pri tem ovirajo (beri:sin). Če povzamem je bila zame osnovna šola brezcilno tavanje, ki je kmalu dobilo cil in vidne uspehe. Svetujem ti da se ne živciraj preveč in poskusi sinu predstavit kako se živi brez izobrazbe. Tudi jaz mislim da je bister fant in da se bo situacija kmalu obrnila. LP Katja

27. okt 2008 6:18

rimljanka je napisal/a:

Na tvojem mestu bi se obrnila na strokovno pomoč. rimljanka - zasebno mnenje

Ma kakšna strokovna pomoč neki, kakšni pogovori. A niste slišali, da je šiba iz raja prišla. ( pa ne v luft skakat zaradi mojih modernih prijemov ).

ežoj