Volitve

23. sep 2008 10:56

Jože, delno se strinjam s teboj, ne pa povsem. Dostikrat razmišljam, zakaj ljudje mislijo (so prepričani), da živijo slabše kot pred dvajsetimi leti. Da oživim spomin: namesto prave čokolade so bile sečerne table, banane so bile nadstandard in so se dobile občasno, kavbojke so itak simbol gnilega zahoda in jih v deželah raja nismo potrebovali. Kljub pomanjkanju temeljnjih življenjskih potrebščin (da ne govorim še o mentalnem kruhu, človeka nevrednemu odnosu do nekaterih skupin ljudi), pa sedaj jadikujemo nad preteklostjo in preklinjamo aktualno sedanjost. Da strnem svoje ugotovitve v nekaj alinej: - človek vedno idealizira preteklost, to je v naši naravi; z oddaljenostjo dejstva izgubijo svojo ostrino: pred časom je bila v nekem časopisu debata o plusih in minusih prejšnjega in sedanjega sistema, debato je sklenila neka gospa, ki je napisala, da je bilo prej boljše samo to, da je bila mlajša; - komunizem oziroma njegova jugo manifestacija je podpiral povprečneže: tiste, ki so sekali ven, so potolkli, tiste, ki so zaostajali, so porinili. Država, družba sta poskrbeli za človeka od rojstva do smrti. Vse je bilo predvidljivo in vse je bilo dosegljivo. Seveda je bilo dosegljivega malo, zato smo bili zadovoljni. Tudi tisti z več pravzaprav niso imeli mnogo več, ker je bila izbira slaba; - kapitalizem (ki je gnil sistem, vendar boljšega ni; spomnimo, da je komunizem padel zaradi gospodarske neučinkovitosti) zahteva osebno angažiranost. Omogoča tistim, ki znajo, zmorejo, imajo j., se znajdejo itd. blazno obogatijo. Obenem pa tisti, ki so manj sposobni, se nekako ne znajdejo, ostajajo na robu. Žal je tako in tu mora vskočit država s svojimi socialnimi programi in transferji. V tem sistemu je mali industrijski delavec, ki je prej hodil na dopust v sindikalne domove na morju in kupoval krompir po sindikalni ceni enako kot direktor, res pristal na robu. Njegove poti se z direktorjevimi, ki se je na (ne)zakonit način dokopal do strašnega bogastva, nikjer več ne srečajo. - občutek slabega življenja izvira iz (pre)velike ponudbe vseh dobrih. Tudi če si človek lahko privošči dostojno življenje, ima včasih občutek prikrajšanosti. POnudba na tržišču generira ta občutek, utrjujejo pa ga dejstvo, da si nekateri lahko privoščijo; - leta 1990 smo v povprečju porabili 40 % plače za hrano (podatke obnavljam po spominu; pred kratkim sem iskala po statističnih publikacija nekaj na to temo), leta 2005 samo še 25 %. Leta 1990 smo za en televizor delali 500 ur, leta 2005 nekajkrat manj. In tako gre to. Seveda pa ljudje potrebujemo vedno več: internet, mobilni telefoni, itd. Fiksnih stroškov je vedno več; Iz nekako istih razlogov, kot jih je omenila Vendelina, se nagibam na levo, vendar me tale tranzicijska levica topogledno ne zadovoljuje. In mislim, da me ne bo niti v prihodnje. mimika

23. sep 2008 11:15

mimika, se strinjam z ugotovitvijo, da nas ( še vedno) tranzicijska levica ne more zadovoljiti. Pa vendar, še manj me zadovoljuje desnica, ki je po mojem mnenju zazrta v preteklost, v nedogled pogreva stare zamere in delitve, namesto da bi nam ponudila ( predvsem pa mladim) neobremenjen pogled v prihodnost. rosie

23. sep 2008 11:40

Mimika pri tovrstnih primerjavah pa je potrebno biti pazlivejši. Leta 90 so Philipsovo televizijo sestavljali v Evropi, danes na Kitajskem, Filipinih, Vietnamu. Če lahko pozimi kupim novozelandsko rdečo čebulo tako rekoč zastonj, za to ni zaslužen noben sistem. Argentinska Krava, madžarski pujs, kitajski česen, .... Globalizacija je pač izum te dobe. Sicer se pa s tabo v grobem strinjam. Bili smo mladi, glasni, vedno proti, najpametnejši, naj..., to je to. lp Vlado

23. sep 2008 11:41

Hm, če se spomnimo še 20 let nazaj: za težave, ki jih imam zdaj z zobovjem, mi takrat ni bilo treba plačati (ne želim porcelanastega zoba, samo navadnega nadomestnega, ker je infekcija v dlesni pač nekaj povzročila...), danes me to stane tisoč evrov in še 200 do 300 za neka dela. Pri koncesionarju. Na srečo ta rešitev ne pride v poštev in bo zdaj poseg malo cenejši.

In še česa drugega nam v zdravtsvu ni bilo treba plačevati, danes pa je zdravstvo vse dražje in dostopnih storitev vse manj,  vse manj gre na račun zdravstvenih zavarovalnic (pa poglejmo njihove dobičke in poslovanje ter poslovanje farmacevtskih firm....) in tako je vedno težje dostopno.

Sem za določeno raven privatiziranja v zdravstvu, a istočasno za dostojno javno mrežo, ki bo omogočala zdravstvene storitve tudi tistim, ki nimajo dovolj pod palcem, da si tak zob, kot je moj, plačajo sami.

 

In še vedno je tako, da če koga ne poznaš, zdravnika ali sestre, si obsojen na dolge čakalne dobe. Ali plačilo iz lstnega žepa. Govorim iz prve roke in lastne izkušnje. Če ne bi imela poznanstva, bi bila moja mama danes slepa (na pregled so jo letošnjega junija naročili marca prihodnje leto, po ukrepanju preko zvez so jo pa v trenutku dali v bolniško posteljo in jo istočasno okregali, kje neki je hodila, da ni prišla prej - lahko je odgovorila samo to, da je hodila okoli zdravnika in kdaj so jo naročili...).

Tudi sama sem ostala brez posega, ker ga kot samostojnega ne delajo več (kao varnost pacientke - a če je v kombinaciji z drugim posegom ga mimogrede naredijo - kaj je to drugega kot odtegovanje zdravstzvenih storitev na mala vrata?)

 

Seveda, denar za te namene se pretaka drugam.

 

Je pač tako. Milka čokolade in parfumi na policah, dostopni avtomobili in še kaj prinesejo s seboj tudi kaj drugega. Iz socializma smo vedno kukali čez zahodne meje in videli samo tisto, kar je bilo lepega. To je bilo povsem razumljivo, saj človek hoče vedno več. Zdaj, ko imamo kapitalizem  tudi pri nas, imamo zraven tudi  vse slabo, kar prinese. Lastnik stiska in znižuje stroške, in kje gre to lažje kot pri zaposlenih na koncu lestvice?

 

Tudi socializem ni ravno vseh potisnil nazaj, ki so štrleli ven. Moj tast je leta 1950 sam izstopil iz partije in vse življenje delal kot zasebnik, zaslovel je in obogatel, pa ga ni nihče nikamo potlačil. Niti borec ni bil, da ne bi kdo mislil, da gre za kakšne stare zasluge.

 

Načeloma se sicer strinjam z mimiko, bi pa dodala, da smo v tem tranzicijskem času preveč pozabili na tiste, ki res potrebujejo pomoč. Ne samo socialno oziroma denarna nadomestila, pač pa predvsem v smislu, da se motivirajo tisti, ki potrebujejo samo malo, da se postavijo na lastne noge in začnejo korakati v skupino, ki bo kreativna in uspešna. Da ljudem torej ne dajemo rib, ampak jih naučimo loviti.

 

Glede cen je pa tako: niso vlade zaslužne, da je hrana cenejša, ampak vse hujša konkurenca in vedno večja proizvidnja in ponudba, tako kot pri tehniki, avtomobilih in še kje.

 

In kot mimika pravi, da je levica ne zadovoljuje - vsak od nas presoja po svojih merilih, in tako je tudi prav.

Tudi meni ni vse povšeči, kar počne levica, a še manj mi je povšeči, kako funkcionira večji del desnice. Sploh, ko gledaš iz prve vrste, marsikaj vidiš.

 

Ampak, kot je rekla Slavenka Drakulić - Preživeli smo socializem in se celo smejali. Je pač tako, da smo nekje nekoč živeli, in tega ne moremo zanikati. In ne zamerimo tistim, ki se iz tistih časov spomnijo tudi česa lepega.

 

Mimogrede, če koga zanima: vtipkajte "leksikon yu mitologije" na googla in lep hec se prikaže. Vse tisto, kar smo imeli na policah, kot piše mimika, pa še kaj zraven...

 

Zdaj je, kar je. Eni so pozivali k skupnemu nastopu čim širšega kroga strank pred volitvami, a je volja uplahnila, ko so se pokazali rezultati. Načelnost ali užaljenost? Ni pomembno. Bomo videli in čutili, vsaj to je gotovo.

 

No, da se strinjam z Vedy pa ne bom posebej omenjala. Mamamia

mamamia

23. sep 2008 11:41

mimika: Ampak televizorji so vedno cenejši, ne zato, ker nam bolje gre, ampak ker se tehnika ceni zaradi razvoja, avtomatizirane izdelave.

Po eni strani je prav, da se nagrajuje uspešnost, samo v kapitalizmu je le še to vrednota. Vsi ki niso nadpovprečni so zatrti in povprečnih je precej več kot nadpovprečnih. Ni tudi socialne varnosti. V bistvu si lepo povzela, moje osebno mnenje pa je, da ravno to, kar si povzela, ne pomeni nič dobrega. Da se delavec in direktor ne srečata več... Da se le ženeš lahko, da ne boš povprečen.

Včasih je bilo težko do bencina, ali je to res slabo? Spet bo težko do bencina ampak z bencinom se peljemo na račun nečesa, kar nismo ustvarili in odžiramo naslednjim generacijam ta vir energije, ki mu nismo absolutni lastniki. Ali je res slabo, da smo imeli 2 srajci namesto 20? S tem da je bil kolektivni duh višji. Jaz sem bil ponosen da sem bil pionirček (četudi otroško naiven, kaj to sploh pomeni). Danes je otrok ponosen le, če je prvi na tekmovanju.

Kapitalizem je res gospodarsko uspešen samo je obsojen na propad. Ker ne upošteva socialnih potreb ljudi in ker izkorišča okolje okrog sebe z ustvarjanjem umetnih potreb, ki jih ne potrebujemo. Ker sreča je v glavi, ne v dobrinah. Imamo več ja, verjetno večina, pa smo zato bolj srečni?

 

Samo mojih 5 € (znaka za cent nimam na tipkovnici)

 

Jernej - zasebno mnenje

23. sep 2008 12:08

mamamia je napisal/a:

Milka čokolade in parfumi na policah, dostopni avtomobili in še kaj prinesejo s seboj tudi kaj drugega. Iz socializma smo vedno kukali čez zahodne meje in videli samo tisto, kar je bilo lepega. To je bilo povsem razumljivo, saj človek hoče vedno več. Zdaj, ko imamo kapitalizem  tudi pri nas, imamo zraven tudi  vse slabo, kar prinese. Mamamia mamamia

Smo pač kako soboto naredili izlet v Avstrijo ali Italijo in smo se imeli fajn. Sedaj pa imamo problem, ko smo v tujini, prinest kako darilce za otroka saj tako vse dobimo pri nas K K

23. sep 2008 12:49

Tole sicer nima veze s temo, ampak a je kakšno virusovje na portalu? Namreč, jaz sem poskusila odgovoriti lady Ognjič po ZS in se mi je en virus alert pokazal in se ni dalo poslati odgovora? Vendelina jr.

23. sep 2008 14:05

Ah nisem ne vem kak pristaš nobene stranke, menim pa da ne bodo ti ravno tako nič ne vem kako čudežnega nardil,ker bodo itak najprej za svoje riti poskrbeli prav tako kot drugi,govorijo lahko pa kar hočejo. Nisem preveč zadovoljna :) evagirl

23. sep 2008 15:02

Vendelina ti si ena taka fajn lady. Se popolnoma strinjam z predzadnjim (JA TUD ZADNJIM ) postom. ursa40

23. sep 2008 18:31

Nisem strankarsko opredeljena, programe strank poznam samo v grobem, le toliko, da ločim, kdo-je-kdo, kdo-je-kaj in kdo-je-kje. Pa vendar sem se v življenju vedno postavljala na stran zapostavljenih, ogroženih, po krivici obtoženih ali prikrajšanih, dobro mislečih, naprednih in razgledanih. Če je to levo, je pač levo. Vendar ne jočem za starimi časi, saj predvsem cenim svobodo mišljenja, govorjenja, delovanja, razmišljanja, imeti pravico biti drugačen in dokazovati, da se da z drugačnostjo živeti v sožitju z različno mislečimi ljudmi. Čeprav priznam, da Veliki brat (pri tem mislim bolj Georga Orwela kot današnje oddaje na TV) predstavlja črni a tudi možen scenarij današnjega ali prihodnjega časa. Nekaj pa vem in sicer, da je ljudstvo - volilno telo tisto, ki izbira in je tokrat izbralo spremembe. Navsezadnje tako, kot pred štirimi leti. Torej je to volja ljudstva, večine nad manjšino. In naša elita, nova, stara ali prihodnja, se mora zavedati, da bodo volitve zopet čez štiri leta, da oblast ni nekaj , kar pridobiš in držiš in ti je ta že kar nekaj samoumevnega, da jo imaš kar v žepu skupaj z robcem in je ne moreš izgubiti in lahko počneš, kar ti je volja in se na koncu zmrduješ, ker je volilno telo odločilo drugače. Ta scenarij se lahko ponovi zopet čez štiri leta. Vse pa je odvisno od novo izvoljenih. Ne pozabimo, mi - ljudstvo smo oblast, zato upravljajmo z njo, z vzvodi, ki so nam dani. V nasprotnem primeru se nam bo maščevala. Bodimo modri, bodimo ljudje. lp, župca