22. sep 2008 12:09
Sem razmišljala, če se ali pa če se ne vključim v tole debato. In ko sem tehtala razloge za in proti, je bila že tehnica močno na strani, da se ne vključim v debato.
Potem me je pa zadnje vprašanje ksenjako silovito na odvleklo v drugo smer.
Ksenjako, za to vprašanje se ti zahvaljujem in ti sploh čestitam, da si ga postavila.
Namreč, državljanka je postavila vprašanje o delovanju našega zakonodajnega telesa in s tem še cel sklop podvprašanj, na katere bi morali znati državljani/volilci vsaj načeloma znati odgovoriti. Pa ne znajo, zaradi tega, ker ima naša državljanska vzgoja (to ni samo izbirni predmet v šoli, to je predvsem odnos do družbenih pojavov) še mnogo rezerve (to je na lepši način povedano, če je kaj zelo nerazvito, da ne rečem, slabo).
Najprej odgovor ksenjako: Državni zbor je zakonodajno telo. To pomeni, da v njem izvoljeni poslanci sprejemajo zakone, po katerih funkcionira naš sistem. Način, kako se izberejo izvoljeni poslanci, je definiran v volilni zakonodaji (je vsa navedena na portalu državne volilne komisije), način kako poslanci sprejemajo zakone, je definiran v poslovniku državnega zbora. V poslovniku državnega zbora je tudi definirano, kateri so organi državnega zbora. To so predsednik/ca in trije podpredsedniki/ce, od katerih prihaja eden iz vrst opozocije. Državni zbor ima še odbore in komisije. Odbori se oblikujejo po tematiki in so v osnovi že definirani v poslovniku (za šolstvo in šport in znanost, odbor za kmetijstvo, odbor za finance)....in na teh odborih se obravanajo predlogi zakonov. Skratka odbor je prvo zbirališče pripomb na zakone in potem če odbor sprejme kakšno pripombo, je verjetnost, da bo tudi v nadaljevanju sprejeta. Ker bodo ostali poslanci sledili priporočilom odbora. Če kakšna pripomba ni sprejeta na odboru, se lahko še vedno poskuša sprejeti na celotnem parlamentarnem zasedanju - samo potem bodo poslanci razmišljali takole: če tole že na odboru ni bilo sprejeto, pa so tam ljudje, ki poznajo materijo, zakaj bi jaz, ki ne poznam materije, glasoval/a drugače? V odboru sedijo predstavniki strank glede na dosežene rezultate na volitvah (skratka, močnejše stranke imajo več ljudi po odborih kot manjše). In imaš še posebne komisije, kjer pa je ne glede na velikost stranke v vsaki komisiji po en predstavnik/ca stranke.
Prvo sejo državnega zbora vodi najstarejši izvoljeni poslanec/poslanka. Mora biti sklicana najkasneje tri teden od datuma volitev (skliče jo predsednik države). In do takrat se stranke že dogovrijo, koga bodo predlagale za predsednika parlamenta in za podpredsednike in vse ostalo. In potem se dajo predlogi in se to tudi izglasuje. Po tem aktu se predsednik države začne formalno pogovarjati s predstavniki strank o tem, kako bi sestavili vlado in na temelju tega premisleka predlgaa parlamentu mandatarja. Parlament to potrdi in da mandatarju relativno dolg rok v katerem mora sestaviti vlado. In potem ali se vlada sestavi in je potrjena v parlamentu, ali pa se sestavi in je parlament ne potrdi ali pa mandatar ugotovi, da tega ne bo zmogel in vrne mandat...in se začne postopek imenovanja novega mandatarja.
Zdaj, ksenjako, tole je najbolj na kratko, bazičen info imaš pa na
www.dz-rs.si, kjer je med drugim tudi izvrsten iskalnik po sprejeti zakonodaji, zakonodaji v pripravi, magnetogrami s sej odborov itd...
Bi pa povabila tudi ostale amaterske kuharje, da se malo sprehodijo po portalu Državnega zbora. Predvsem zato, da se malo emnacipirate od percepcije "vsi so isti". Pa od percepcije, da je politika pridobitna dejavnost. Naka, ni.
Politika je predvsem urejanje splošnih pogojev za funkcioniranje družbe (sprejemanje zakonodaje, vzpostavljanje insitucij, ki zagotavljajo pravno varstvo, izobraževanja, varnosti, vzpostavjanje institucij, ki zagotavljajo okoljsko, prometno in energetsko infrastrukturo, sprejemanje pravil za delovanje institucij v kulturi, znanosti, umetnosti, otroškem varstvu....). In kdorkoli začne resno razmišljati o tem, kako so ti podsistemi med seboj prepleteni in kako kompleksno je njihovo reguliranje, bo hitro ugotovil, da politika je pa daleč od tega, da bi bila lahka. In da razni nastopi pred kamero na parlamentarnem kanalu - to je kakih 5% vsega, vse ostalo se dogaja v tistih 95%, ki jih sestavljajo zapisniki, korespondenca, dodatni predlogi (kar vse spada v fundus javnih informacij in čisto vsak jih lahko tudi zahteva - ampak jih večina ljudi ne, ker gre pač za daljše tekste in kdo bi pa bral daljše tekste...)
In če ostanemo pri definiciji, da je politika urejanje splošnih pogojev za funkcioniranje družbe (to je v glavnem definicija Clausa Offeja), potem se vsakokratna politika presoja pa naslednjem:
- koliko se pri izvajnju splošnih pogojev vključuje/izkuljučuje stroko in druge neodvisne sfere
- koliko se pri izvajanju splošnih pogojev upošteva ali pa ne upošteva vsakokratna opozicija
- koliko se pri izvajanju splošnih pogojev uspešno/neuspešno izključuje klientelizem
- kakšne prioritete se dajejo pri izvajanju splošnih pogojev ali drugače, kako se balansira med zahtevami kapitala in zahtevami socialne pravičnosti...
Pred štirimi leti so dali volilci nezaupnico takratni vladni ekipi (od česar jih je daleč najbolj fasala LDS) zaradi tega, ker se jim je zdelo, da se ni več izključeval klientelizem.
Včeraj so dali volilci nezaupnico vladi zaradi negativnih ocen na vseh štirih alinejah iz prejšnjega odstavka.
Včerajšnje volitve so zanimive še zaradi ene lastnosti, zaradi menjave obrazov. Po trenutnih rezultatih bo ostalo v novem sestavu 41 starih poslancev, ostali pa bodo v parlamentu prvič. Takšne zamenjave še ni bilo.
Kar povečuje verjetnost za drugačno delovanje politikov.
Tudi se definitivno umika tista ekipa, ki je bila leta 1990-1991 v špici (in smo jih non-stop gledali na tevejki v času desetdnevne vojne). Bučar je že dolgo časa upokojen, Kučan prav tako, Drnovšek je umrl, Bavčar se ukvarja s kapitalizmom, Peterle uživa zadnje leto evroposlanca in potem se bo upokojil, Kacin je tudi v osnovni v evroparlamentu in se je iz domačega parketa umaknil, do včeraj pa sta bila še vedno v aktivni prvi vrsti Janša in Rupel. Ampak izvolili so samo Janšo, medtem ko Rupla niso (kot tudi niso cele vrste SDS-jevih ministrov, Mateja, Viranta, ZMK, Turka, Zvera). Skratka, 18 let nagovarjanja volilcev na temo "mi smo pa osvobajali in zaradi tega, ker smo takrat osvobajali, nam je sedaj do nadaljnjega vse dovoljeno"....to robo kupuje vedno manj volilcev.
Vendelina jr.
