Sodniška stavka

13. jun 2008 10:43

Vendelina in mamamia

 

sonchek

13. jun 2008 10:43

Nekaj resnice je v tem, da si, če citiram mišiko, marsikdo ne more privoščiti šolanja.... Je žal res, da je tranzicija mariskomu zelo zmanjšala možnosti za šolanja, v smislu, da njegovi starši niso zmogli plačevati študija in da je bilo v mojih časih, ko je socializem v osemdesetih letih vrag jemal, da se je lažje prišlo do izobrazbe - če drugega ne, vsaj tiste panike za to, če imaš zadosti pik za ta in ta faks, ni bilo v takih dimenzijah kot sedaj. Ampak, mišika, vprašanja tebi: - Kako boš pa tiste s prenizko izobrazbo razvrščala po tem, kdo jo ima zaradi tega, ker ni mogel nadaljevati šolanja in kdo jo ima zaradi tega, ker se mu preprosto ni dalo več hoditi v šolo? In kako boš potem to razvrstitev upoštevala pri plačilu? Tisti, ki bi rad hodil v šolo, pa ni mogel, tisti bi po tvojem imel višjo (da ne bo kaznovan, kot ti temu praviš) kot tisti, ki se mu ni dalo? - Kateri kriterij pa je potem kolikor toliko dober za različne plače - ker vsaj to načeloma sprejemaš? Izobrazba očitno ni. Kaj pa še ostane? Premetenost uma - s tem, da so eni premeteno začeli z eno trgovino v poznih osemdesetih letih in potem naredili iz tega vergijo, drugi so premeteno kupovali certifikate, tretji so premeteno menjavali članstvo v strankah, da so bili vedno v varni bližini korita....? Še kakšen kriterij? Kriterij po sistemu, "ta mi je všeč, onega pa živega ne morem videti"? No, kateri kriterij? A vidiš, ni tako lahko, kot se zdi. Vsaka misel se razvije v naslednja vprašanja in je treba malo premisliti, preden če se splača čisto vse zapisati na netu... Vendelina jr.

13. jun 2008 10:53

In kaj je to preveč?

 

Gremo: prodajalka s poklicno šolo 500 evrov, mesar v isti trgovini 800 evrov. Sodnik s fakultetno izobrazbo, strokovnim izpitom (plačljivim seveda, pa še v vrsti se čaka), dvema letoma prupravništva, starostno omejitvijo, kdaj sploh lahko kandidira, pa 1300 evrov plače? Je to prevelika razlika?

Daje no, začet služit s 30 leti? Za to se lahko odloči res samo nekdo, ki mu je poklic v veselje.

 

Kaj pa potem poslanec z vsaj štirimi tisočaki neto plače v primerjavi s to isto prodajalko, ki ji tudi s svojimi odločitvami v parlamentu kroji usodo????

Ali vodja pravne službe v firmi te iste prodajalke z 10 krat večjo plačo od njene?

 

Kaj pa javni zavodi in javna podjetja ter plače vodilnih? Pa slovenske železnice na primer?

Dajmo vse podatke na plano, pa da vidimo, kje je kdo umeščen.

 

Tako da kar tako povprek reči, da ima samo nekdo preveč v primerjavi z nekom, je malce preveč spolzek teren.

 

 

mamamia

13. jun 2008 10:57

Meni se pa ne zdi sporno, da imajo sodniki visoke plače in prav je, da jih imajo in bi morale biti verjetno še višje kot so, VENDAR sem imela to "čast", da sem 2 leti delala na sodišču in imela tudi priložnost videti delovni čas povprečnega sodnika na Tavčarjevi v LJ. Tiste, ki ste ali še delate tam, boste že vedele, na kaj mislim in tudi tule gor ne bom pisala. Saj pravim, naj imajo visoke plače, vendar naj se tudi malce bolj potrudijo in verjemite mi, da imajo še kar nekaj rezerve. Mene bolj moti njihov EGO oz. odnos do vseh ostalih (zlasti tistih, ki so nižje izobraženi od njih), ki je blago rečeno zaničevalen. Poznam tudi nekaj svetlih izjem, na splošno pa imam o pravnikih (takšnih ali drugačnih) žal zelo zelo slabo mnenje. Aja, pa še to: Nikoli več si ne želim delati v njihovih vrstah, če vam to kaj pove. mojcca

13. jun 2008 11:03

Mogoče samo utrinek. Diplomirani inženir strojništva ima po po Kolektivni pogodbi za gospodarstvo izhodiščno plačo ( in verjemite, veliko več mu tudi ne dajo), bruto plačo 813,55€. Prav mu je, zakaj pa ni hodil v šolo, kajne ?

Meni včeraj ni bilo jasno, kaj pomeni pojem "odgovornost sodnika" in kaj pomeni " neodvisnost sodstva". Ves čas so govorili samo o plačah, da je bilo to slišatii kot bistvo neodvisnosti in odgovornost, za katero niso dokazovali, da je večja kot pri drugih poklicih. Ne vem, kaj se zgodi, če inštanca zavrne sodbo zaradi napačne uporabe zakonov, ki jo zakrivi sodnik, če se ne sme nagrajevati kvaliteta dela. O tem, koliko sodb se spremeni / razveljavi na inštanci , pa se ne upam niti napisati zastrašujočega  podatkapodatka.

Tole pa za informacijo: http://www.mladina.si/tednik/200346/clanek/slo--sod

F r i n a

13. jun 2008 11:32

Sama sem imela nekaj izkušenj z gospodarskim registrom, pa z gospodarskimi spori, pa z nekaj stečaji. Vse na ljubljanskem sodišču. Plus nekaj zasebnih stvari v smislu zapuščinskih razprav. Na temelju tega lahko zgolj rečem, da so bile zelo različne izkušnje od odličnih do zanič. Je pa vredno ponoviti tisto, kar pravi darling mamamia: kdor si izbere poklic, kjer se začne služiti pri 30-ih, ta ima ta poklic zelo rad. In potem te to veselje do poklica (ki je včasih tudi že skoraj poslanstvo) na en način zelo zbliža s svojimi sodelavci, če imajo en podoben poriv in ravno toliko, kot te to zbliža s sodelavci, te na drugi strani verjetno tudi zelo oddaljuje od drugih. Pa ti to potem prepoznavajo kot neke vrste vzvišenost - se malo referiram na mojcco. Ima to veselje do poklica neko druženje, ki dobiva neke ekskluziva lastnosti. Je v vseh branžah, za katere je treba malo dlje hoditi v šolo, tako. Imajo internisti ene svoje interne štose, za katere ostali bolje da ne vemo. Pa baje si kirurgi pripovedujejo najbolj žmohtne in gravž vice (mi je razložil en specializant mikrokirurgije, s katerim sem v času študija dejtala). Imamo v financah ene svoje interne štose, ki bog-ne-daj, da bi se raznesli (samo, mi smo se tisto o molčečnosti naučili). In imajo tudi sodniki ene take interne štose....pa arhitekti tudi...pa novinarji tudi....pa strojniki in metalurgi tudi... Sicer pa, jaz vsem želim, da tisti poklic, ki ga opravljajo, da ga opravljajo z enim veseljem. Oziroma, da je pri delu več občutka zadovoljstva in izpolnjenosti kot pa gnusa nad sodelavci, predmetom dela, delovnim okoljem, plačo in vsem, kar še ostane. Kdor ima pri delu več gnusa kot vzpodbude, ta kakšne koristi ne bo naredil ne sebi ne okolici. Kdor pa ima kljub temu to nesrečo, da se mu trenutno delo in njegov poklic gnusi, oziroma, da ga ne motivira, potem naj se pogovori sam s sabo, premisli zadeve, naredi načrt, kako bo to situacijo popravil in potem naj jo začne popravljati. Če ne bo popravljena v prvem poskusu, bo pa v sedeminpetdesetm. Jamrat in nič narediti, to je prepoceni. Vendelina jr.

13. jun 2008 11:37

Včeraj je bilo govora tudi o ugledu sodišč oz. sodnikov. Ampak, ugled si vendar vsak sam pridobi, to pa ja nima veze z denarjem. Zelo ugledna je tudi teta Vera iz Kamenic, pa je preprosta kmečka gospodinja, ki ni imela možnosti šolanja zaradi vojne in se preživlja s starostno pokojnino...

Nekateri pravijo, da gredo sposobni pravniki v privatne sfere. Pa zdaj ne vem, a tisti ostali so pa iz usmiljenja na državnih jaslih ostali? In tudi mi ne gre v glavo, zakaj se ne pogajajo tudi o tem, da bi jim bilo dovoljeno legalno opravljati kakšno dopolnilno dejavnost. Morda bi res kdo to izkoristil kot povezavo s službenimi zadevami, ampak takšni se najdejo v vseh poklicih in menim, da so v manjšini.

Ognjič

13. jun 2008 11:41

Jaz samo pravim, da si vsak zasluži svojo dostojno plačilo. mišika

13. jun 2008 11:42

To, da ne smejo opravljati nobenega dodatnega dela, razen svojega in kot predavatelji....to ni čisto res. Marsikdo od "vodilnih" sodnikov sedi še v raznih programskih in projektnih skupinah za bogsigavedi kakšne reči in tudi tam pade kakšen "fičnik". mojcca

13. jun 2008 11:44

In Vendelina, ne moreš vse tako črno-belo gledat....opažam, da ne poznaš različno izobraženih slojev, oz. se ne družiš z njimi. mišika