13. jun 2008 9:20
Zadevo drugače gledam. Moderna država temelji na konceptu treh vej oblasti in te veje so: - zakonodajna, ki sprejema zakone, zakone sprejemajo izvoljeni predstavniki volilnega telesa, - izvršna, to je tista, ki mora izvajati splošne stvari tako, kot piše v zakonih in ki mora skrbeti, da so zadeve tako administritrane, da družbena skupnost nekako znosno živi in shaja sama s sabo in drugimi, skratka izvršna oblast upravlja javni servis storitev, predpisov, informacij itd.. - sodna: to je pa tista oblast, ki po predpisanih pravilih razsoja v sporih, ki nastajajo, ko skupnost nekako stvari ne zna sama rešiti. Potem je tule še ena intrigantna diskusija v smislu, če je monetarna oblast (tista, ki skrbi za količino denarja v obtoku) v bistvu četrta veje oblasti, ampak za ta del to ni bistveno... Bistveno pa je, da koncept MODERNE DRŽAVE temelji na predpostavki NEODVISNOSTI teh vej oblasti ene od druge. Neodvisnost ene veje oblasti pomeni, da ji druga veja oblasti NE MORE in NE SME posegati v njene pristojnosti. Poslanec ne sme telefonirati sodniku in mu povedati, kako naj razsodi, minister ne sme poslancu zapovedati, kako naj glasuje (lahko ga prepričuje, ne sme pa mu s prisilo tega zapovedati), sodnik ne sme ministru naročiti, da naj naredi predlog za spremebo tega zakona, ker mu ravno tako paše in prav tako ne sme poslancu naročiti, da naj ta zakon v nadaljevanju izglasuje. Ta ideja je zapisana tudi v naši ustavi. Zaplet je nastal zaradi tega, ker je naš agilni minister Virant šest let delal plačni sistem za javni sektor (veliki finale je bil v teh dneh). V katerega je zbasal plače šolstva, kulture, zdravstva, državne uprave, javnih služb ....in tudi plače sodnikov. Kaj to v bistvu pomeni: če dajše plače sodstva v sistem plač JAVNEGA SEKTORJA, potem v bistvu sodstvo uvrstiš v JAVNI SERVIS. Javni servis pa (glejte začetek teksta) spada v izvršilno vejo oblasti. Torej, če se da sodstvo s plačami v javni servis, se ga da v bistvu v izvrišilno vejo oblasti in s tem se grobo podira načelo delitve na tri veje oblasti, ki so med seboj neodvisne. In proti temu so se sodniki uprli. S stavko se upirajo načelu eliminacije neodvisnega sodstva. Seveda je za diskusijo, če je spodobno, da sodnik stavka. Oziroma, kako vsak sodnik tehta med tem, kako je z njegovo individualno in intimno pravico do državljanske neposlušnosti in njegovo profesionalno prisego, da bo spoštoval pravni red in pravila. Ampak, tudi ministri prisegajo, da bodo delovali v skladu z ustavo in zakoni, pa se mi zdi, da je v tem primeru agilni minister Gregor zadevo malo preveč po domače zastavil (s tem, da se mi zdi g. Virant zelo profesionalen človek in bi ga v vladi, ki je nisem volila, verjetno najvišje ocenila) Glede sodniških plač pa: za to, koliko časa se mora človek šolati in izpolnjevati za to, da postane sodnik in kakšno plačo dobiva za to in kako drugega vira zaslužka v bistvu ne more imeti, lahko rečem samo tole: Sama sem do sedaj hodila 18 let v šolo in še hodim, ampak za tako plačo, kot jo dobi sodnik z 20. leti dela....jaz niti iz postelje ne bi vstala. Se čisto zavedam, da bo ob temle marsikdo zastrigel z ušesi, ampak sodniška plača bi morala sodniku omogočiti dostojno življenje (v smislu, kaj več kot položnice in 50 EUR življenjskega zavarovanja na mesec, potem je pa že konec z likvidnostjo). To dostojno življenje bi mu omogočilo, da se ne bi ravno na trepalnice metal, kadarkoli bi srečal kakega novodobnega podjetnika, ki je včeraj še "pral avtomobile", danes je pa že na lestvici 100 najbogatejših.... Za 1300 EUR na mesec po študiju, pripravništvu, študiju za državni izpit, pa spet dodatnemu razpravnemu delu za to, da si lahko pri 30 sodnik in da potem nadaljnnih 5 let ne boš napredoval....ko pa boš, boš imel pa 1340 EUR...ne, hvala. Glede tega, kako sodniki opravljajo svoje delo. Opravljajo ga čisto tako kot vsi ostali. Imamo odlične, dobre, povprečne in zanič sodnike. Imamo odlične, dobre, povprečne in zanič zdravnike, učitelje, ekonomiste, novinarje, optike, kuharje......in vseh kar jih je poklicev na tem svetu. Induktivno presojanje in izrekanje v smislu da se aplicira ena-dve osebni izkušnji, ki nista bili najboljši in na tej osnovi formiranje splošnih sodb....to je meni sila ponesrečena metoda, do katere imam strahovito veliko rezerv. Glede Trenj: jih ne gledam. Format oddaj, ki temelji na produciranju užitka gledalstva zato, ker se "protagonisti kregajo, joj je oni tistega fajn zabou...", to ni my cup of tea. Vendelina jr.