Kaj si vi mislite o pedofilih

20. okt 2007 15:25

Po podatkih je velika večina spolnih zlorab otrok storjena v domačem okolju, storilci so družinski člani, prijatelji in sorodniki otrok. Zato je posebna odgovornost staršev, da spremljajo te odnose in obnašanje otrok.  Za zunanje nevarnosti, pa naj starši otroka podučijo, kar je primerno in kaj ni. Pri tem je treba upoštevati, da otroci zelo dobro razmejo nevarnost. Primer Maddie in Natasche Kampus sta idealno izhudišče, nevarnost pa je treba opisati starosti primerno. Bojim pa se, da staši pretiravajo v skrbi in popolnoma izolirajo otroke, ki jih je strah pred drugimi ljudmi huda ovira v življenju.

Nihče ni napisal, da žrtve same izzivajo. Opozorili smo na zlorabo otrok in poudarjanje njihove spolnosti ( tudi s tangicami, če ravno hočemo), ki so postali tržno blago, kar se ne bi smelo zgoditi. V sedanji družbi obstaja ideal ženska, ki nima nobenih znakov spolne zrelosti. Agresivne, introvertirane tipe, ki se bojijo zrelih žensk z lastno osebnostjo, taka klima v družbi samo še stimulira.

Še nekaj o primeru, ki ga opisuje vanjatanjšek. Po zakonodaji, ki je veljala nekaj let nazaj, je bila najvišja zagrožena kazen za spolno nasilje (poslistvo) 10 let. Možnost pogojnega odpusta je bila le po polovici odsluženega zapora. V izjemnih primerih tudi po 1/3 prestane kazni. Povratniki, kar tak človek najbrž je, te ugodnosti nimajo.

Upravičeno dvomim, da je bila izrećena kazen 14 let, ker je značilno, da so kazni izjemno nizke. Tudi ni mogoče, da bi bil na prostosti po 4 letih. Pa ne zato, ker sem tako pametna, ampak zato, ker to sploh ni mogoče.

Četudi bi ta trenutek imela kopico otrok v starosti, kot jo imajo "nevljudne" gospe, ne bi v nobenem primeru odtehtale vaše pretirane in celo histerične skrbi za vaše otroke. S svojim stališčem do urejanja zadev po zakoniti poti, brez novega nasilja, bi me najbrž ožigosale za slabo mater. Samo zato, ker se mi zdi nedpoustno pobijati storilce kar na lastno pest, čeprav je za preiskavo in kaznovanje poklicana samo država s svojimi organi.

Naklepno nasilje in poškodovanje ljudi, ki so resda tudi storilci kaznivih dejanj, pa je v vsaki družbi preganjano in ostro kaznovano. In z mojega vidika je tako poziivanje k nasilju, tako nasilje vredno vsega prezira.

 

Jernejev primer je eden izmed konkretnih doakzov, da gre za dejansko pretiravanje pri določanju tega, kaj je pedofilija. To, kar je napisala Tarčica in če je tako, kot je opisala, sploh ni pedofilija. Vendar je prav ona odprla temo, v kateri je dosegla popolnoma nekritično pisarjenje o tem problemu v družbi.

 

Stara sem dovolj, da imam precej življenjskih izkušenj, imam določeno strokovno znanje, da razumem problematiko v tej temi precej bolj kot bi mi pripisali, imam ogromno izkušenj z nasiljem in zato moje članstvo v Druđtvu za nenasilno komunikacijo ,ni nikaljučje.

 

Tudi sama sem bila žrtev raznih oblik spolnega nasilja kot otrok, vendar je bila družba takrat drugačna. Opisala sem primer nasilja, v katerem sem na lastni koži ugotovila, da država in policija ne funkcionirajo kot bi bilo treba. Zaradi posledic napada sem morala poiskati strokovno pomoč,  ker je bilo breme le pretežko.

Pred nekaj dnevi me je ob prometni nesreči, v kateri nisem bila udeležena, sem pa prva prišla na kraj dogodka, povzročitelj, ki je" imel prednost, ker je zavijal levo", ki je bil pijan ko smuk, skušal pretepsti. In je mene in še neko gospo, ki je prišla na kraj dogodka preganajal po celem križišču kot v skriti kameri.

 

Nasilje v naši družbi je očitno sprejemljivo, s čimer pa se ne strinjam. Zato je treba vsako vrsto nasilja dosledno obsoditi, saj le tako obstaja upanje, da bo nevarnost zaradi družbene nesprejemljivosti kakšnega koli nasilja , manjša.

Sami pa lahko presodite, kaj je hujše nasilje: gospod, ki je v uvodni zgodbi sprašelval deklico o imenu ( se pač za komunikacijo ni spomnil česa drugega), ali pa zmerljivke, ki so mi jih namenile posameznice, varno skrite za vzdevki na tem portalu. Skrbne matere, ki se požvižgajo na spoštljiv odnos do sogovornika, ki misli drugače.

 

Pripis: Vsem zainteresiranim predlagam, da zmerljivke in nesramne pripombe na moj račun napišete v zasebna sporočila. Na tehle straneh, ki jih bere veliko število vljudnih ljudi,  bo vaše  obnašanje do sogovornika, ki ga "nenasilno" opremljate z žalitvami, pokvarilo prijetno  vzdušje tega portala.

 

 

 

 

 

F r i n a

20. okt 2007 15:35

Tudi sama ne morem verjet,da lahko nek normalen človek z normalnimi čustvi zagovarja pedofila,neglede na to kako je ubogi,bolan psihično moten in ne vem kaj še.Ljudje s takimi nagnjenji spadajo v psihiatrično ustanovo s štiriindvajset urnim nadzorom,ne pa da se prosto sprehajajo po cesti, se po možnostih zaposljujejo celo v osnovnih šolah,cerkvah,skratka tamkjer so jim otroci najbolj dostopni.( tak primer je bil nedolgo tega v Sloveniji) Tudi sama imam otroka in lahko rečem da sem v zadnjem času presneto pozorna kje se gibljeta in s kom imata opravke.Sicer bolj na diskreten način,ker ju ne želim prestrašiti in vanju vcepiti nezaupanje do ljudi,ker vsi pač nimajo slabih namenov. Kljub temu,da sem miroljuben človek in sem proti vsakemu nasilju,vem da za svoja dejanja ne bi odgovarjala v primeru da se kaj takega zgodi mojim otrokom.In zato čisto razumem vse mame ,ki pišete da bi takega človeka kastrirale.....Tudi sama bi ga! kalcicl

20. okt 2007 16:07

jernej je napisal/a:

Nekaj problemov je tudi s tem res, ker vlada histerija v zvezi s pedofili. Bodimo pozorni, a ne histerični, bi jaz rekel. Nekateri moški*  imajo tudi na splošno radi otroke, pa ne v tistem smislu. Jernej - Urednik Kulinarične Slovenije

*seveda tudi ženske

Ja, Jernej, saj kmalu ne boš več smel pokazati svojih čustev. Nekateri se pač raznežimo ob pogledu na majhno nebogljeno bitje (katerekoli vrste že). Ali nagonsko razveselimo ob novem dokazu, da se življenje nadaljuje. Poznam kar nekaj moških dobrega in nesebičnega srca, ki se nasmehnejo vsakemu mimoidočemu otroku in sem in tja kakega tudi pobožajo.

Sicer pa, zaupajmo in verjemimo otrokom. Večinoma imajo prirojen občutek, kdaj je nadlegovanje neprimerno. Pedofil ga izraža tako z mimiko, kot s pogledom in se razpoznavno  razlikuje od pristopa dobrohotnega očetovskega tipa.

 

PS: za "komfort" pedofilov v zaporu se pa ne bojte. Tam vlada močna hierarhija med zaporniki, in znano je, da so pedofili na vrhu piramide tistih, ki jih je treba maltretirati. Kot sem že večkrat kje prebrala ali slišala,  takim tam ni ravno z rožicami postlano.  Morda vas bo nekatere to vsaj malce potolažilo.

Cila Sporočilo je spremenil(a) Cila dne 20. okt 2007 16:19:18

20. okt 2007 16:20

Bravo, Proxima in Frina!

V celi temi nikjer nisem zasledila, da bi kdo zagovarjal pedofile.

Še več, vsi poudarjamo, kako bi morale biti kazni primerne in ob primernem času. In ja, verjamem, da osebno prizadetemu s spolnim napadom "pade mrak na oči".,

Zanima pa me, kaj so tiste, ki tako razgrajajo po tej temi, že kdaj naredile za izboljšanje razmer? Pri tem seveda ne mislim, da je treba poklicati kriminaliste takoj, ko se kdo nasmehne vaši deklici; zanima me, ali je že kdo naredil kaj, kar bi zmanjšalo nagnjenje k pedofiliji v naši družbi? Npr. protestiral proti televizijam, ki kažejo lepotna tekmovanja deklic; poslal pismo časopisom, ki objavljajo reportaže iz modnih revij, ki v seksualno izzivalnih pozah kažejo dekleta, mlajša od 18 let (ali pa njim podobne)? Zahteval izbris spornih slik iz kakega spletnega portala? Ali pa morda vsaj zavrnil nakup tangic 8-letnici? Vsa naša modna in lepotna industrija je usmerjena v čaščenje lepotnega ideala spolno nezrelih deklic... in potem se čudimo, če se kakemu bolnemu osebku utrga. Naj ga doleti pravična kazen, vsekakor, ampak preventiva je tista, ki lahko onemogoči razmah bolezni.

Kaj pa če potegnemo primerjavo iz drugega področja:

Npr. otrok gre napol nag na sneg in mraz in dobi pljučnico (= sreča pedofila). Seveda ni otrok kriv, da se je okužil (=doživel spolni napad). Prav gotovo so potrebni antibiotiki, da se pozdravi, in tudi odstranitev vira okužbe (=pravična kazen za pedofila). In če najdeš izvor bakterij, ga poliješ z razkužilom (=odstraniš pedofile)

Ampak ali ni enako pomembno otroka primerno obleč? In skritizirat tiste TV reklame, ki bi kazale otroke, ki se nagi zabavajo na snegu? In tisto industrijo, ki bi izdelovala kopalke za skakanje po snegu? In ožigosat tiste prireditelje, ki bi prirejali igre nagcev na snegu?

Še veliko je takih konkretnih stvari, ki se jih lahko naredi v preventivi, torej: kaj ste naredile za izboljšanje razmer, namesto da z nevljudnimi izrazi napadate tiste, ki poskušajo pokazati tudi to plat?

Nasja

20. okt 2007 16:27

Frina, velikokrat sem se strinjala s tvojim pisanjem. Ampak simpatije si pri meni izgubila s stavkom, pri katerem bi te iz srca prosila, da napišeš, kaj si s tem hotela povedati...

 

"Končno smo prav taki naslineži kot pedofil, v resnici se slabši."

 

Na Kulinariki smo pisana druščina ljudi. Nekateri bolje kuhajo kot drugi, eni so bolj izobraženi kot drugi, spet tretji imajo na določenem področju veliko več izkušenj od ostalih. In ne zdi se mi prav, da potem sprejemajo samo svoj način razmišljanja in nikoli, res nikoli, niti možnosti ne dopustijo, da se v svojem prepričanju lahko motijo.

 

Kako, za vraga, sem lahko ob tem, ker mislim, da država premalo kaznuje pedofile in bi jim namenila smrtno kazen, SLABŠA od pedofila, ki spolno zlorablja dveletno bitje, višek naslade pa mu pomeni, ko to ubogo bitje v mukah umre?

 

Res bi te še enkrat prosila, frina, komentiraj tvoj zgornji stavek.

jasna

20. okt 2007 16:28

tudi mene zanima enako kot jasno 1. ne razumi ne narobe frina, ne napadam te in ne mislim nič slabega, rada bi samo vedela morda malce bolj obširno kaj si mislila s tem povedati. nektarina

20. okt 2007 16:32

Nasja,

nevljudni izraz je bil samo en, ne meči vseh, ki se ne strinjamo s tem, da so pedofili žrtve, v isti koš.

A ti sploh veš, kaj delajo pedofili? Velikokrat, res velikokrat svoj spolni ud porivajo fantkom v ritko.

Pa fantki ne nosijo kiklc, pa kitk, pa tangic, pa na modnih revijah jih tudi ni, pa na lepotnih tekmovanjih tudi ne... Sorry, pedofilom boš morala najti novo opravičilo.

jasna Sporočilo je spremenil(a) jasna1 dne 20. okt 2007 16:33:29

20. okt 2007 16:35

Če otroka še tako primeno oblečeš, se še vedno lahko prehladi, kajne? Kdo je torej kriv? Treba je iskati izvor okužbe, ne posledice. Če imajo naše muce bolhe, jih tudi iztrebim, ne samo popraskam po kožuščku. petkica

20. okt 2007 16:56

V resnici ne čutim potrebe, da bi pojasnjevala svoje, že nekajkrat ponovljeno stališče, da NASPROTUJEM nasilju vseh vrst.

Pa bom poskusila še enkrat. Jasna1 je iztrgla le del odlomka, ki pa je v celoti takle:

"Mislim, da bi se morali najprej vprašati, kaj lahko storimo, da bodo otroci morebitno nasilje prepoznali in se mu izognili, in ne razmišljati, kaj bi pedofilu naredili. Končno smo prav taki naslineži kot pedofil, v resnici se slabši."

 

Razmišljanje o tem, kaj bi SAMI storili pedofilu, je prav tako nasilje, ali če hčete, tudi kaznivo dejanje. Z le eno razliko: pedofil stori dejanje zato, ker ima priložnost, v trenutku,  histerična mati pa bi z očitnim naklepom pobila, kastrirarala pedofila. Vsak sodnik bi naklep v tej okoliščini upošteval kot obremenilno okoliiščino in zato smo na koncu še slabši, če razmišljamo o " pravici v svojih rokah". Pri tem je očitno vseeno, če človeka kar ubijemo, čeprav ima tudi država nek razlog, da nima za pedofile smrtne kazni, niti najvšje ne.

 

V čem se mi zdijo nekate razpravljalke še slabše ko pedofili ? V dva dni trajajočem pozivajnju  na linč, v dva tri trajajočem soglašanju z nasiljem svojcev žrtve nad pedofilom, čeprav niti ena ni v koži žrtve ali matere žrtve. Nasilje se je v posameznicah vzbudilo že samo ob misli, kaj bi storile, če bi... Recimo temu, načrtovanje nasilja..

Tudi same žalitve, ki sem jih bila deležna od prosvetljeneih mater, ki bi vihtele morilsko orodje, tudi zato, ker v slepilu svojega besa ( ko se jim še nič hudega ni zgodilo), niso niti prebrale, kaj sem pravzaprav zapisala, so samo NASILJE. Nasilje tistih, ki zase zapišejo, da so nenasilne.

Pri tem pa je zanimivo predvsem to, da se pravzaprav prav vsem, razem tisti, ki je svoje  sporočilo izbrisala, ne zdi potrebno, da bi ugovarjale žalitvam na moj račun, čeprav imam samo svoje mnenje in nisem žaljiva do nikogar;, obrambo so velikodušno prepustile kar meni. 

Najbolj sem vesela, da jih je  nekaj na mojem bregu. In to mi daje upanje.

Mogoče še kot zanimivost: moja stališča so popolnoma enaka kot stališča strokovne javnosti, ki zadeve pozna veliko bolje od vseh, ki smo tukaj kaj napisali. Najbrž se tistim ne bi upali odrekati strokovnosti. Pa tudi moje mnenje ni naključno.

 

Me pa prav zanima, kakšne ste v resnici, ve, "nenasilne" gospe, ki se z zmerljivkami skrivate za vzdevki,  kako ste nenasilne do vaših najbližjih, sodelavcev , otrok. Spravljive, potrpežljive, razumske, brez nasilja ? 

 

 

 

 

 

 

F r i n a

20. okt 2007 17:17

Pedofili, moje mišljenje je, da so to bolni ljudje, s hudimi psihičnimi motnjami, ki mogoče izvirajo iz otroštva ali jim je to že ob rojstvu "dodeljeno".  Prepričana sem, da tu ne igra vloge, kako je otrok oblečen ali manj oblečen, ampak je to stvar stanja v glavi nasilneža. Če začuti, da je našel pravo žrtev, to izkoristi. Če žrtev nima dovolj moči, da se postavi zase in ob prvem poskusu pravilno odreagira, kar je za otroka prav gotovo težko, saj se znajde v situaciji, ki ji ni kos, je to potem lahko pogubno za otroka.

Kot vemo, se največ pedofilije dogaja v ožjem družinskem krogu (očetje, strici, očimi itd.) in bi morali starši bit pozorni na morebitne znake, s katerimi otrok sporoča, da je nekaj narobe, da se nekaj dogaja. Otroke je takrat ponavadi strah o tem govoriti, ker še sami ne vedo, kaj se dogaja in zakaj se to dogaja in iščejo krivdo v sebi.

Moja prijateljica mi je v pubertetnih letih zaupala, da jo je oče spolno zlorabljal. Takrat je bil že mrtev, ker je umrl zaradi bolezni. Nikoli si ni upala tega povedati nikomur, ne materi ne komu drugemu. Verjamem pa, da je bilo hudo, ker je bila v mladosti zelo nesamozavestna in kasneje je imela dosti težav v partnerskem odnosu (možu je to zaupala). Mislim, da jo to spremlja vse življenje in ne vem če je to kdaj lahko sprejela in odpustila (nisva se videli že zelo dolgo). 

Mnenja sem, da je za take ljudi zelo težko najti pravo "kazen" oziroma jih izolirati. Na vseh nivojih je potrebno delati na tem, da se jih čimprej prepozna in ustrezno ukrepa. Pod tem mislim izolacijo in ustrezno delo, tako, da se soočijo sami s sabo, nekaj takega kot dosmrtno kazen. In ustrezno strokovno strukturo ljudi, ki naj se s tem ukvarja in poskuša poiskati vzroke, zakaj je toliko takih ljudi in zakaj to počnejo, da bi se potem v prihodnosti to mogoče zmanjšalo in (verjetno sem preveč optimistična in utopična) odpravilo.

Je pa to zelo moreča resnica današnjega časa (čeprav mislim, da se je to dogajalo vedno, samo, da je bilo to včasih še bolj skrito in velik tabu). 

Želim si, da bi bilo na svetu čim manj nasilja v vseh ozirih in verjamem, da si isto želite tudi vsi na tem forumu.    

 

emily