20. okt 2007 15:06
Ko sem bila stara 6 let, sva se z leto dni starejso sestricno vracali iz pripravnice glasbene sole, ki je bila nekaj ulic stran od doma. Temen zimski vecer je bil kot nalasc za - koga drugega kot ekshibicioniste, jasno, ti odlicno uspevajo na nizkih temperaturah, in eden od takih primerkov se nama je spravil razkazovat izza nekega prizidka. Nama se je zdela zadeva seveda neznansko smesna (kdo pri zdravi pameti bi pa pri minus nekaj stopinjah hodil naokoli brez gat) in sva se domov prikrohotali, ces da "sva videli nagega dedca". Jao, doma pa ogenj v strehi in pokasirali sva first degree zaslisevanje - kje je bil, kaj je pocel, kaksen je bil, ali sva sli blizu, ali se naju je dotikal, skratka, totalna stala in histerija, tako da nazadnje nisva vec vedeli, ali sva morda midve storili kaj narobe ali kdo drug. Nihce ni na primer poklical policije in nihce nama ni razlozil, kaj je s to zadevo in kako se je treba obnasati v bodoce. To je bila tipicen odziv starsev, kakrsen ne bi smel biti - sam ekshibicionist je povzrocil najinima neznima dusicama mnogo manj skode kot oni sami.
Nekaj podobnega se po mojem dandanes dogaja s histerijo, povezano s pedofili - otroke se vzgaja v patoloskem strahu pred neznanci, s cimer pokasirajo ogromno custvene skode in prav malo varnosti. Ali kdo od vas, ki pozivate k javnemu lincu in kastraciji, pravzaprav ve, da je velikanska vecina teh storilcev z zrtvijo v ozjem sorodstvu (bratje, ocetje, strici, dedki?) Prav zato ostanejo dejanja skrita dolga leta ali se celo nadaljujejo z vednostjo mater, ker bi se sicer te morale odpovedat svojim mozem, ocetom in sinovom. Prav zato se je treba o teh stvareh pogovarjati ne od sedmega leta dalje, ampak od drugega leta dalje, seveda otrokovemu razvoju primerno. Pred neznanci otrok ni tezko zascititi, pred svojci in sosedi pa mnogo teze.
Mimogrede, pred nekaj dnevi sem stala v vrsti pred blagajno in koketirala z neko mladicko v otroskem vozicku (ce te enoletno dete obsije s svojim razkosnim nasmeskom, moras biti najbrz iz kamna, ce se mu ne zarezis nazaj). In me je na lepem presinilo, kako bi me najbrz lincali, ce bi bila moskega spola. V zbirki fotografij imam posnetek fantka, ki preganja golobe po Piazza San Marco v Benetkah - moj dragi, obseden fotograf, si dandanes niti pod razno ne upa vec slikati prizorov, kjer so blizu ali dalec kaksni majhni otroci. Kar se mene tice, je sla histerija ze odlocno predalec, tako kot pri Patriot Act - v zameno za infinitezimalno kolicino namisljene dodatne varnosti namrec na ta racun dobimo ogromno zelo konkretne represije. To pa ni ravno svet, v kakrsnem bi sama hotela ziveti.
lp, proxima