Moški morajo odrasti

Cila  

član od: 5.10.2006

sporočila: 3768

28. jul 2007 11:06

 

V vseh nas bi bilo prav, da bi do poznih let ostalo vsaj malo otroka (česar ne gre zamenjevati z neodgovornostjo).  Nekaj prisrčnih otroških neumnosti tudi pri 60  letih popestri medsebojne odnose, tako med zakonci , kot starši in otroci. Za uspešen zakon dveh čustveno normalnih oseb je pomembno, da si že vnaprej realno predstavljata zakon in da nista prevelika egoista. Tako ali tako večina partnerjev, zlasti žensk (sodim kar po sebi) smatra, da je njegov prispevek k družinski skupnosti večji. Eden meri v delu in naporu, drugi recimo v denarju. Dejstvo  je, da vsak zase svoj prispevek registrira in ga oceni ali preceni,  trud partnerja, zlasti rutinska dela, gredo pa kar mimo oz. so samoumevna.  Me je recimo pojezilo, ko sem vsa zbita od službe na hitro metala skup kosilo, možiček se je pa lepo ulegel na kavč in čakal. Besede so bile že na koncu jezika, ko sem le pomislila, da je prejšnjo noč do 3h zjutraj  popravljal avto, da sva se lahko odpeljala v službo. Ampak to, da popravi avto, je seveda samo po sebi razumljivo. To je njegova dolžnost in to ne šteje. Kot tudi ne popravljanje druge tehnike. Tako kot potemtakem  ne moje kuhanje. Zato je iz mojega stališča prispevek  60 %, možev 40 % tudi, ko je v resnici pol na pol.

Pa se to ne omejuje zgolj na delo, tudi na vse drugo v zakonu - osebno svobodo, razumevanje. To, kar želiš zase, moraš biti pripravljen omogočiti tudi partnerju. In seveda, povedati svoje želje, ker, večkrat preverjeno, večini moških se niti sanja ne o ženskih željah. To, da jih bodo tenkočutno sami uganili, je čista  iluzija. (No ja, kakšna izjema se morda ??? le najde).

Cila

Veri  

član od: 21.10.2004

sporočila: 4272

28. jul 2007 14:05

hihi, cila, drejček in peguot sta tipična primera tvojega predzadnjega stavka - očitno se jima ni sanjalo, kaj sta njuni deklini v resnici hoteli... Namreč če bi jima res nudila vse, kar sta si želeli, kar sedaj (po mojem mnenju zmotno) verjameta, onidve verjetno vseeno ne bi odšli... Problem je, če si ne poveš, to pa sigurno. Večinoma bi bilo drugemu čisto vseeno, kako kaj naredi in bi z veseljem ugodil želji, če bi le vedel... čeprav se mi zdi, da se dostikrat zgodi tudi obratno: nama se vedno zdi, da drugi več prispeva, meni se zdi, da več dela on, njemu pa da jaz. Mogoče čudno, ampak res... Včasih je tudi čuden fajn bit;) No, zdaj sva skupaj "komaj" 8 let, bomo videli čez 18, a ne?;) Veri

Peugeot  

član od: 3.3.2007

sporočila: 133

28. jul 2007 15:35

Veri Veri,ne dajaj komentarjev o človeku ki ga ne poznaš. Peugeot

mimika  

član od: 7.1.2002

sporočila: 2107

28. jul 2007 15:43

moje mnenje je, če se navežem na izvorno besedilo glede ločitev, da smo razvajeni in prav nič sposobni potrpeti. pri slednjem seveda ne mislim, da mora ženska v nedogled trpeti moževo nasilje (ali obratno) ob geslu: postelja vse poravna. še zdaleč ne. v mislih imam mentaliteto instant generacij. vsi bi radi shujšali, vendar ne z odrekanjem in telesno aktivnostjo, pač pa z nekimi preparati (praški, tableti, čaji), ki se zaužijejo. le redki so se pripravljeni odreči basanju s hrano, večin pa bi cilj dosegla po bližnjici. razvajeni smo in nismo se pripravljeni boriti ali čemu odreči. podobno se dogaja v partnerskih skupnostih. le redkim je jasno, da srečen zakon ni sreča ali naključje, pač pa stranski proizvod trdega dela. vsakdo v odnos prinese svoja pričakovanja, poglede, svoju značaj. če se ne znamo prilagajati na eni strani in graditi na skupnosti, potem hitro pridemo navzkriž. vsak odnos zahteva obilico vloženega truda, prilagajanja, pogosto tudi odrekanja, predvsem pa sprejemanja drug drugega z dobrimi in slabimi lastnostmi. dandanes je zelo preprosto reči: odhajam. težje pa se je boriti, prilagoditi. tudi razmerje pogosto razumemo kot nakupovanje v potrošniški družbi: ko nam nek arti8kel ni več všeč, ga zavržemo in si v veleblagovnici kupimo novega. naslov te debate je zavajajoč in krivičen do moških, čeprav bi se tudi na to temo dalo kakšno reči. mimika

Peugeot  

član od: 3.3.2007

sporočila: 133

28. jul 2007 16:00

Ja mimika se zelo se strinjam z zadnjim stavkom.Vem da "imamo ase med nami",ženske pa tud ne zaostajate velik. Peugeot

Ognjič  

član od: 18.1.2006

sporočila: 4746

28. jul 2007 19:27

Pa kako vam v najlepših letih sploh pade na pamet stokati in jamrati nad neko "brezvezno zvezo z najbolj bednim bivšim partnerjem"? Mladci in mladenke, ven je treba it, med ljudi...na bazen, plažo...vse sorte se v teh lepih poletnih dneh dogaja, "vsaka lopata svoj štil najde" . Čez nekaj let vam bo žal vsake sekunde, ki jo zdaj porabite za tarnanje nad bivšimi. Ognjič

frina  

član od: 8.5.2005

sporočila: 3472

28. jul 2007 19:35

V filmu Nekoč in danes postarana junakinja pravi : " Tako sem se bala slabega, da sem zamudila dobre stvari!"

Ni edina, ki se z njo strinja ...

F r i n a

jade  

član od: 11.11.2004

sporočila: 6303

28. jul 2007 19:54

Ognjič se strinjam. Toliko žensk in moških je na svetu, da se mi zdi škoda časa "jokat" za nekom, ki te ne mara več. Mi je moj oče enkrat rekel, da za dobrega fanta se je treba "borit" (ne samo čakat, da on naredi prvi korak ) in sem ga upoštevala, sedaj pa imam najboljšega moža in 3 "mladičke". Na vrata ti ne bo nihče prišel potrkat, se je treba zmigat in ljubezen poiskat.

 

jade

Simona84  

član od: 27.10.2005

sporočila: 3036

28. jul 2007 19:56

Drejcek, Sasenka in Peugeot- dobrodošli v klubu. Vem kakšni so vaši občutki, ker sem sama v isti situaciji. Pa se ne pobereš kar tako, res je. Biti moraš močan in zaupati v to- zaupati sam vase. In imeti okrog sebe čimveč ljudi, ki ti ne pustijo da zamoriš samega sebe, ampak gredo s teboj naprej. Te ljudi imenujemo prijatelji. Saj pridejo krizna obdobja, to je itak logično... pa tudi nihče ne sme od tebe zahtevati, da greš skozi to kar čez noč. Dokler tega ne dojameš sam, ti lahko 100 hudičev trobi eno in isto, pa ne bo pomagalo.

Huje pa je, ko človek dobi občutek, da ne bo mogel nikoli več zaupati. Sama zase vem, da me je to spremenilo.. ljudje sicer pravijo, da na bolje, ampak zase nebi rekla tega. Prav zaradi nezaupanja, ki sem ga prej omenila. Ker se trudiš, daješ in daješ, sanjaš... potem pa gre vse v maloro kar čez noč. Pa itak da bo tudi moja lopata dobila svoj štil (Ognjič, tole foro si bom zapomnila)... pa vseeno to niso enostavne stvari. Kdor tega ni dal skozi, ne more govoriti in obsojati. 100 ljuda, 100 čuda- in vsak sprejme zadeve drugače.

 

In ne samo moški... tudi ženske s(m)o manj dozorele kot včasih. Kamorkoli grem, kamor koli pridem, ni drugega kot žur, pijača, droge in seks. Nihče ne premore nobene odgovornosti. Preveč je tega in ne gre mi v glavo, zakaj mladina ne najde zabave v kakšni drugi stvari. Zame je na primer zabava, ko se ob pol 5ih zjutraj odpravim na mojo "krtinco"- hribček blizu mojega doma. Pa se prepucam, naredim nekaj sama zase in namesto da bi slabo voljo stresala na druge, se kregam s štori v gozdu. Domov pridem kot prerojena in sposobna podirati gore. In grem naprej, novim zmagam naproti!

 

 

 

Lep dan in veliko se smejte

jade  

član od: 11.11.2004

sporočila: 6303

28. jul 2007 20:00

Mislim, da bo treba na kulinariko organizirati kakšno srečanje samskih.  Mogoče bo pa kakšna lopata našla svoj štil. jade

Kulinarična Slovenija ne odgovarja za vsebino foruma! Vse napisano je odgovornost piscev besedil.

Za pošiljanje sporočila v forum, morate biti vpisani v KulSlo. Kliknite na VPIS! Če ste že vpisani in niste prijavljeni se prijavite.


Forumi (vroče teme)

Kaj jutri za kosilo?Dragička
MOJ vrtmalaga
malo za hecanjica1998
Kaj danes za zajtrkjohana
Ločevanje živil 90. dni - 5. deldočka

Video recepti