27. mar 2007 12:09
Tole je zgodba, ki je najbrž do konca življenja ne bom pozabila.
Poletnega popoldneva sem sedela v majhni kuhinji za kuhinjsko miza, na kateri je bl na polovico zložen prt, pod prtom pa velika količina listin. Upokojena gospa in njena hčera, študentka v drugem mestu, sta sedeli za mizo, na očeh se je poznalo, da sta mnogo jokali, saj so bile oči pordele od solz. Gospod tik pred upokojitvijo, je nemirno sedel za mizo in begal na prosto, da pokadi cigareto. Na glavi je imel čepico, ki je prikrivala sledi operacije na možganih, saj so mu mesec dni pred mojim obiskom deloma operirali rakav tumor na možganih, v celoti ga niso mogli odstraniti.
Pri hiši sem bila prvič, čeprav se je izkazalo, da gospa pozna mojo družino že od nekdaj.
Iz dokumentov je bilo razvidno, da je banka pričela postopek za prodajo hiše zaradi neplačanega kredita, ki ga je najel že odrasli sin, starši pa so ga zavarovali kot poroki. Iz enega dokumenta je bilo razbrati, da zavarovalnica uveljavlja regresni zahtevek zaradi škode , povzročene drugemu vozilu, ker je odklonila plačilo, ker je voznik odpeljal s kraja nezgode. Uveden je bil tudi postopek zaradi prekrška.( Kar pa ni bilo res!) Gospa je pred tem ugotovila, da mož že nekaj mesecev ni plačeval režijskih stroškov. Na banki so ji povedali, da obstaja še skoraj dvamilijonski dolg zaradi zavarovanja večjega limita, za katerega bodo bremenili očeta, saj sin noče plačati dolga.
Iz listin sem ugotovila, da mama za sinove dolgove plačuje ogromni znesek kredita, ki ga je prav tako zavarovala kot porok. Od pokojnine ji je ostalo 23.000 sit. Vse ostalo so požrli sinovi dolgovi, ki jih pa sin ni hotel vrnite ne banki ne materi. Gospod je bil že nekaj mesec v bolniški, zaposlen pa v podjetju, ki je že leta na robu stečaja. Visok kredit za edini avto, ki ga je kupil novega, ter drugi odtegljaji , veliko znižanje plače ( bolniška, brez nadur, brez dodatka za prevoz in malico), so odnesli dobršen del plače in mu je ostalo za preživetje le 36.000 sit. Oba izplačevalca sta kršila predpise, saj bi moralo delavcu ostati vsakemu najmanj 81.000 sit.
Oče je pred tremi meseci ob izdatni asistenci sina prodal nekaj delnic. Za vse je poskrbel sin. Res za vse. V času očetove bolezni, ki je kazala na najhujše, je vzel očetovo bančno kartico in- v dveh tednih dvignil iz bankomata ves denar delnic, minimalno plačo in še deovoljeni limit!
Na dan, ko so očetu operirali tumor na možganih, se je pripeljal na domaće dvorišče in s kladivom razbil in razmoniral očetov še neodplačan in pravkrar registriran avto. Tako je demonstriral svojo jezo, ker se ga je mama drznila vprašati. če ve kje je denar od delnic, ki so ga nameravali potrošiti za registracijo vozila.
Mama je v nemoči poklicala na pomoč brata, ki se je pripeljal iz oddaljenega kraja, vendar mu sin ni dovoilstopiti na domačo zemljo, last staršev, ker ga je prestrašil, da mu moti posest. Sin je zmerjal mamo, se je fizično lotil. Policija, ki je prišla, je ugotovila, da gre za družinski prepir in da nasilnež živi na tem naslovu ( samo prijavljen je na tem naslovu!) in ga ni odpeljala.
Naslednje jutro gospa ni imela denarja za avtobus, da se odpelje v Ljubljano pogledat moža po operaciji. Sin pa je našel očeta kaditi na klopi.
Dolgovi, ki bi jih morala plačati straša so presegali 6 mio, hiša je bila v postopku prodaje. Bila sem priča ustrahovanju sina, ki je prišel obiskat očeta. Nisem mogla verjeti ne svojim očem ne svojim ušesom. Tudi mene je skušal pregnati z besedami, da bo poklical policijo, ker motim njegovo posest. Tip je mislil, da sem šivilja, ker me je z nekom zamenjal.
Upniki, izterjevalci in rubežniki so si podajali kljuke, tip pa je živel udobno in razkošno življenje nekje drugje. Ogromni kupi pisem, obvestil o pošti so nažirali živce razrvane družine.
Ko je prišel jeseni rubežnik rubiti premičnine gospoda, sem s precej truda ugotovila, da je sin ponardil očetov podpis na menici in ga obremenil za velikanski znesek. Oče je od sina zahteval ureditev zadeve, ta pa je napisal izjavo, da oče ni temuintemu podjetju nič dolžan.
V času, ko sem se ukvarjala z zadevo, je sin naložil očeta v avto in ga odpeljal k upniku, ki je prodajal očetovo hišo. Tam je brezposelni sin podpisal izjavo, da bo plačeval ogromni dolg nekaj let v perecej visokem mesecečnem znesku. Verjel mu je tudi oče. V resnici ni plačal niti enega obroka.
Ob tem ne smem pozabiti na dekle, ki je bila v tem času dobra študentka na EPF ( poprečje nad 9), ki ni imela denarja, da se pripelje domov, ki ni imela denarja za nič. Do štipenidje zaradi visokih prejemkov staršev ni bila upravičena ! Otroški dodatek je bil dovolj samo za železniško karto vsak teden ! Bila je žrtev razmer, v katerih je živela, njen brat, ki je že davno presegel tridesteto leto pa je kot brezposelna oseba prejemal socilano pomoč na CSD. Isti center je družini nameni enkratno pomoč ( 23.000 sit) in potrdilo za paket Rdečega križa.
Ko sem pregeledala dokumente se ugotovila, da denarja za pokrivanje dolgov nimajo, dohodki so bili tako nizki, da je še za preživetje premalo, vsi upniki pa bi z rubežem hiše pokrili svoje dolgove, ostalo pa ne bi niti za nakup - garsonjere.
V tem času pa je sin zelo dobro živel, hodil z družico na umetno oploditev, seveda pa ni priznal izvezakonske skupnosti. Bila sem nekajkrat na policiji, kjer smo ugotovili zastaranje zadev, ali pa ni bilo dokazov. Bala sem se tudi za svojo varnost.
Za rešitev problema je bil potreben čudež....Minilo je dobra tri leta obsežnega dela. Dolg je odplačan, novih dolgov ni, nekaj stvari je zastaralo, bremena na nepremični ni. Obstaja pravnočna sodba za vračilo dolga, ki pa je ni mogoče izterjati. Mami sem naročila, naj moli za sina.
Ima pa sodišče dva nova spisa, saj me je sin nekega poletnega večera še z dvema pomagačama, ki ste me zvabila na dvorišče, ( ki sta moja sorodnika!), na domačem dvorišču ustrahoval in pretepel, ker ne dovoli, da hodim v njegovo hišo. Najbrž sem si res "zaslužila" .Na parkirišču IS me je v maniri akcijskih filmov kar štirikrat skušal zbiti za osebnim avtom.
Tisti, ki trpite zaradi neprijetnih lastnosti svojih sorodnikov, prijateljev, pomislite, da niste doživeli najhujšega. Čeprav je res, da boli najbolj lastna izkušnja.
Frina