Shar pei

22. mar 2007 18:07

Oh, kako so razvajeni, ti naši koštruni. Mi imamo mopska, starega skoraj dve leti. Hrano mu, seveda, kuhamo, čeprav je drugače kot kanta za smeti. Briketi so zanj dobri samo Boshevi. Pa še to ne vedno. Pojedel bi vse, kar jemo mi in tudi naš ima zelo rad jogurt. Za stepeno smetano bi se pa tudi prodal, falot! Sicer smo bili tudi mi navdušeni nad šar peiem, zdaj pa našga mopska ne damo za noben denar. jana

5. apr 2007 16:44

Lep pozdrav vsem! Priznam, da nisel prebrala vsega, kar piše na tem forumom. Mi smo imeli rotvajlerko, ki pa je letos poginia (stara je bila 16 let). Sedaj nujno rabimo novega psa, ker pa nočemo istega, ker je bila naša Lola nezamenljiva in ne želimo primerjati naslednika z njo. Vsi smo tako, vizualno navdušeni nad šar peiem, pa me zanima kakšne so cene pri nas zanje. njihove karakterje sicer poznam, zanima pa me kako so učljivi ti psi (mislim, če dobiš nekaj butastega, potem kupim rajši mačka). Lep pozdrav vsem in hvala za odgovor. Paulina

5. apr 2007 17:17

Šar pei ni prebutatst, ampak prepameten. Točno ve kje mu je udobno, pozna svoje pravice, dolžnosti-navad se brani v nedogled. Učenje zavrača, saj zna poskrbeti zase. Ta pasma v pasji šoli ne uspeva. Znano je , da se ga da naučiti samo prostor, sedi in tačko. Sicer se nauči še kaj drugega, vendar hitro pozabi,oz. se noče spomniti. Je izjemen v svojih gubicah, toplini, stabilnosti in izrazih njegovih oči.Je izredno miren in je rad v družbi ljudi. Veliko težav je z glivicami, vendar se to individualno razlikuje. Izredno je navezan na prvega lastnika.Teško prenaša vročino. Če te še kaj zanima Pavlina pa vprašaj. ham-njam

5. apr 2007 17:31

Paulina,nam je pes poginil pred 1 mesecem(bolezen),ko smo videli da psu ne bo več pomoči smo se pozanimali za mladiča iste pasme -rotvajler,tako je pri nas že drugi pes te pasme,jaz ga pa ne zamenjam za nobeno drugo,ima ravno tak značaj kot prejšni,sedaj je star 3 mesece in je izredno ubogljiv,spi v garaži,noče biti veliko v hiši...skratka smo izredno zadovoljni. kuharca37

5. apr 2007 17:33

Hvala ti za ta hiter odgovor :)) No pravzaprav si mi povedala vse. Mislim, pes kot tak mi je cukrček. Slišala sem, da ne rabi zelo veliko gibanja, saj sva sedaj, ko gredo otroci v srednje šole in na univerzo, z možem sama, se pravi, trije "sprehajalci" manj. Vsekakor pa mislim da kljub temu, da mi je pes všeč, ne bo za nas. Glede na to, kakšnega psa smo bili vajeni, nekaj takega samosvojega pri nas ne bo v redu. Že noforurlandec, ki ga ima moj brat se mi zdi nekam "počasen". Všeč mi je sicer tudi chow chow, samo je ravno tako samosvoj. Mogoče bom morala znižati svoje standarde. Še enkrat hvala za odgovor. Paulina

5. apr 2007 17:34

 

Pred našim letos umrlim bullmastiffom smo tudi mi imelo rotvajlerja. Izjemno priljuden in prijazen pes je bil, a je zavoljo hude bolezni pri sedmih letih umrl. Po dveh letih premsleka in odločanja, tehtanja vseh mogočih variant, smo se odločili za bullmastiffa. In nismo zgrešili. Pes ne potrebuje posebnega šolanja, razen osnov, obramba mu je že v genih, je izjemno privržen gospodarju in vsem družinskim članom, s katerimi biva. Prijazen, cartljiv, vdan, len pa tako, da leže takoj, ko tisti, ki je z njim na sprehodu, malce postoji. Je neizmerno igriv in ljubezniv, čuvaj pa tak, da te sezuje: pozoren, zalaja samo enkrat, a to tako globoko, da vsi kar obstanejo pri vratih. Sicer pes skorajda ne laja. Če je potrebno, je pa eksploziven kot puščica. Tako da smo se odločili, da bo tudi naš naslednji pes iste pasme, le tigrastega bomo verjetno izbrali in ne rjavega. A ne v slovenskem leglu, malo sem se pozanimala in nimam zaupanja, tako da bomo po novega mladička šli tja kot prvič. Pa še cenejši so tam, čeprav cena v tem priemru ni na prvem mestu.

 

Zato vem, kako se vsak od nas lahko naveže ne samo na psa, pač pa tudi na pasmo. In ko v teh naših štirinožcih najdemo tisto, kar nas osrečuje, je to prava stvar, ne glede na to, kakšne pasma je komu ljubša.

 

Mamamia

mamamia

5. apr 2007 17:37

Moj oče ima rotvajlerko, ki ne povoha druge hrane kot royal canin, po eukanubi pa je bila kot na dopingu - neubogljiva, pretirano razigrana. Njen najljubši posladek pa so sušeni jabolčni krhlji Lumpi. Ko je bil oče v toplicah, smo jo imeli 14 dni v varstvu in je postala ljubljenka bližnje in daljne okolice. Na srečo so tudi številni predsodki okolice do te pasme pri srečanju z našo psičko kmalu izginili.

5. apr 2007 17:46

Kuharica 37... se popolnoma strinjam s teboj. Tega psa ne moreš primerjati z nobeno drugo pasmo. Vendar... Naša Lola je bila zelo stara. Dokler je bila rez zob smo ji hrano pasirali, ko pa je še oslepela (siva mrena), je veterinar svetoval uspavanje, ker se je preveč mučila. Ker pa je bila z nami toliko časa, je enostavno ne morem zamenjati za enako pasmo, ker se mi zdi, da bi novega kužka stalno primerjala z njo. Paulina

25. avg 2009 11:37

Čakaj, a ni vprašanje v eni temi zadosti?

rimljanka - moderatorka Kulinarične Slovenije

25. avg 2009 11:56

@Sarcika: Če ima tezave s kozo ga poskusi umivati z medicinskim šamponom - nam je zelo pomagal, ko je imel po koži izpuščaje, sicer ni bilo zaradi hrane ampak zaradi nehigiene pasjega frizerja! Kako ga peljes cepit, ce se pes boji veterinarja? Mislim, da je to resna zadeva in je treba psa spravit k veterinarju (zlepa ali zgrda), lahko da je alergičen na hrano oziroma kakšno sestavino v hrani, rane je treba oskrbet da ne pride do okuzbe. Upam, da bo kuzek cimprej OK! Pa čeprav si ocitno zbrisala svoje besedilo, bom vseeno pustila. Mogoce pa preberes :) Sporočilo je spremenil(a) Lizzie dne 25. 2009 11:57