1. mar 2007 9:47
HIhi, smrečica, kako si se lepo zmazala:)
No, jaz sem mela vedno obratne probleme (preveč samskih fantov okoli mene, ki to niso več želeli bit), tako da nisem mogla čakat na podiplomca in sma se že na dodiplomcu našla
no, sicer je res, da sva bila tudi na podiplomcu sošolca, torej je bil najboljši fant res na podiplomskih predavanjih, ampak to večini ni kaj dosti pomagalo, ker se je kar dobro videlo, da je nekak oddan...
Mi je pa zdaj jasno, zakaj so me nekatere punce tako grdo gledale;)
Naj vas ne zavede, velika izbira ni vedno izraz velike kvalitete in obratno, pri nas smo bile skoraj same punce, pa par fantov (skoraj dobesedno, na koncu so bili 3je...), pa je bil vseeno najboljši vmes:) Res je pa verjetno treba met mal sreče, da se potem tudi on lih zate zagreje v vsej tisti množici samskih dekletscentimetri tu in tam;) Ampak sem glede tega rojena pod srečno zvezdo:) Vsak ma kje srečo, jaz jo mam v ljubezni:) če bi lahko zbirala, bi isto zbrala...
Evo kar se tiče normalnosti, še en drug pogled: sem vesela, da moj ljubi ni "normalen", normalno je, da grejo fantje vsak petek ven s kolegi in se ga usujejo, no, moj pa tega ne dela... Normalno je, da govorijo čez punce, pa da so ljubosumni, pa sem prav vesela, da ni normalen;)
Pa še marsikaj je normalno, česar midva ne bi tolerirala en drugemu;) Si pa tolerirava marsikaj nenormalnega - mogoče spet zato, ker sva naravoslovca
ežoj, te razumem, meni tudi plinska enačba pred očmi skače, ko delam raviole, saj veš
Veri