9. okt 2006 14:28
Draga jade
Nihče si ne zasluži smrtne kazni. Nihče ni tak izmeček, da bi ga država lahko ubila. Nobena individualna bestialnost se ne uničuje z državno in z zakonom podprto bestialnostjo.
Strinjam se s tem, da ima tako kaznovalni sistem v celoti ogromno rezerv. Strinjam se z Liso, da od obiska socialnega delavca se zapornik ne bo popravil.
Morda pa se bo popravil, ko bodo tudi druge stroke (terapevti) dobile več prostora za to, da se soočijo s stisko zapornikov in jim pomagajo. Ker, v precejšnjem odstotku so pedofili ljduje, ki so bili v otroštvu zlorabljeni. Ne vsi, ampak v precejšnjem odstotku gre za takšen fenomen. Izrodki? Ne bi mogla reči kaj takega.
Vprašanje reintegracije obsojenca za spolne delikte je kočljiva zadeva in v tem elementu razumem tvojo zaskrbljenost. Tu je v Sloveniji še precej nedodelanega. V nekaterih evropskih državah imajo sistem obveznega javljanja, po izhodu iz zapora dobi človek sponzorja (tako kot imajo sponzorja tisti, ki se poskušajo odvaditi odvisnostii), mentorja - ki ga potem - ob izrednem delu "na sebi" kontorlira in vodi, da takšen človek spet ne zaide. Tudi ne vračajo se takoj v okolje, kjer so živeli prej - ponavadi se naredi kakšna preselitvena rešitev. Ne trdim, da je to idealna rešitev. Ne živimo v idealni družbi. Uspeh je, da/če/ko najdemo rešitve, ki niso najmanj slabe.
Otroke se pred pedofilijo bolj zavaruje s pogovorom in osveščanjem. Da otroci povedo, kaj se jim dogaja. Imamo ta trentuek diskusijo o tem na forumu. Kar poglej, kaj je povedala kalcici. Nekdo na netu se predstavlja z imenom in števliko, daje komplimente in pušča število svojega messengerja. In se mi zdi, da je bistveno večja verjetnost, da se bo otrok zapletel z nekom, ki mu je poslal svoje podatke na messengerja, kot pa to, da bo srečal bivšega kaznjenca v svoji soseščini. Pa saj, če s kom v resnici nikoli ne komuniciramo in ne pridemo v nikakršen stik - ne pridemo v stik s svojimi sosedi.
Vendelina jr.
Sporočilo je spremenil(a) Vendelina jr. dne 09. okt 2006 14:29:30