Kaj pravite na ta članek ?

8. okt 2006 19:05

V vseh poklicih, kjer se dela z otroki, se najdejo ljudje, ki imajo - jaz temu rečem bolezen - neprimeren odnos do otrok. Pa najsi bo to v šoli, kjer je tudi večkrat slišati za take primere, bodisi v cerkvi ali pa kot je zadnje čase govora v vojski. Ne glede na vse utemeljeno obsojanje takih oseb je potrebno te osebe zdraviti, ker zdrav in normalen človek tega ne počne. Kot tudi zdrav človek ne naredi samomora, ne krade, ne strelja.... Je pa problem družbe kot celote, da take ljudi praviloma ne zadrži v osami in so postopki nesorazmerno zapleteni, da se dokaže, da je to res. Še celo starši večkrat poizkušajo prikriti, da se je njihovemu otroku kaj takega zgodilo. To pa je obsojanja vredno.Čeprav verjetno hočejo otroku dobro, ne vedo, da bo otrok to nosil v sebi celo življenje. Zato je težko na podlagi dejanj posameznika v neki intituciji, četudi je to cerkev, šola, ali šola v naravi obsojati vse, ki tam delajo ali institucijo upravljajo. Verjetno pa je nekaj resnice tudi v tem, da gredo v določene poklice ljudje, ki imajo pač določena "čudna" nagnjenja. Zdaj, ali si lahko tak človek pomaga ali ne, je že drugo vprašanje. Kot vse oblike zasvojenosti (alkohol, bulimija, kajenje) so tudi pedofili na nek način to prinesli s sabo na svet. Saj vsega si človek ne izbira sam, tudi staršev ne. Zoja zoja1

8. okt 2006 20:58

Katastrofa! Če bi mojemu otroku naredil kdo kaj podobnega bi mu ga o......,ter vrgla med piranhe. Mislim, da sem povedala dovolj. LP! fakin712

8. okt 2006 23:14

Alkohol, bulimija, kajenje - s tem uničuješ samo sebe! Nikakor jih ne tlači v isti koš s pedofili, Zoja!!Pedofili so izrodki in za njih ne najdem dobre besede, tudi usmiljenja ne!!!! Vsega porabim za prizadete otroke! Ko sem enkrat prebrala, ne, ne bom napisala, ker me je preganjalo lep čas in vem, da me bo zdaj spet, pa nočem, da še vas...pedofilom definitivno ne bi privoščila zdravljenja. jasna

9. okt 2006 5:05

Tudi mi smo imeli za soseda pedofila, učitelja. Dolgo za to niti nismo vedeli, ko pa je izbruhnilo, pa je bilo joj. Sedaj je ta mladi mož za rešetkami, kjer naj tudi ostane. Mislim, da bolj nagravžnega zločina od pedofilije ni. Če pa se to dogaja za cerkvenimi vrati, pa je še malo hujše. Jaz bi take osebe , posebej tiste, ki bi naj otroke učili in varovali kar skopila. Toliko, da se ve in potem več ne morejo to početi. Groza! Kyara

9. okt 2006 6:06

" Ja, ja ,-počas se daleč pride." Samo, prepričana sem, da mi še ne bomo dočakali, da se bo v tisti veliki hiši kaj spremenilo.Naši vnuki in pravnuki pa sigurno ne bodo več tako zaslepljeni.Tudi slovenske zemljice ne bodo več po njihovih "bukvicah" delili. ( če bo do takrat še sploh ostala naša vsaj kakšna smreka). Verjetno smo grešili. Dobili "pokoro", pokleknili in dobili pod jezik hostijo. Kaj piše v njihovih "bukvicah", mi ne vemo. Njim ni potrebno v spovednico in se tam izpovedat svojih grehov. To, kar se pa v teh dneh govori in kaj vse so lahko nekateri počeli, zlorabljali in tešili svoje strasti nad otroci, je pa več, kakor pregrešno. Vsakemu takšnemu " tiču" bi morali naložiti pokoro, da bi do smrti klečal pred oltarjem in molil. Da bodo tele vrstice vsaj malo "pasale" k debati na naši KUl-SLO, istočasno sprašujem, kako se delajo hostije ? Nikoli še nisem o tem razmišljala. No, še samo lep sončen, jesenski ponedeljek uspešen in prijeten, vam vsem skupaj želim, Varia

9. okt 2006 9:18

Oddajo sem gledala 1. oktobra na BBC (hvala svetovnemu razvoju, da moj kabelski operater to omogoča...). Glavna ost oddaje je bila naslednja: da so cerkvene oblasti vedele za to, da se dostjanstveniki neprimerno obnašajo in da so to dejstvo sistemsko prikrivale in sicer, kadarkoli je kdo domnevno (ker sodnih epilogov ni bilo, ne moremo nikogar takole na suho označiti) naredil spolni zločin...so ga prestavili v drugo faro. Po možnosti bogu izza nogu, tako da je bila verjetnost, da bi se razvedelo, da je spet kaj neprimernega naredil, minimalna. In tako so več desetletij organizirano skrivali pedofile v lastnih vrstah, jih premeščali, plačevali odškodnine tistim, ki so se upali kaj reči, samo da stvar ne bi prišla v širšo javnosti. Skratka, sistem je maksimalno ščitil cekrvene dostojanstvenike in zanemarjal žrtve. Molk je zelo kontraproduktivno deloval tudi na cerkev kot tako. Namreč, razvedelo se je. Vse, kar se skirva pod tepih, se vedno najde. Cerkev bo sedaj zelo težko to dejstvo razložila svojemu občestvu vernikov (ateisti, agnostiki, panteisti in ostala kompanija, ki ne prakticira nobene organizirane religije, s tem niti nimamo problemov) - namreč, verniki tudi svoje otroke zaupajo delni vzgoji te institucije in če je cerkev toliko časa molčala in nič dobrega naredila za žrtve in če se lahko svinjarije dogajajo v Bostonu- kako lahko potem garantira varnost otrok v najoblj odročni fari? Vendelina jr.

9. okt 2006 11:06

Od nekdaj pravim, da potrebujemo smrtno kazen. Saj ne kar povprek - ampak za nekatere primere edina možna varianta - ko gre za pedofila - kakšna bolezen neki, kakšno zdravljenje - na čigav račun - moj, tvoj, vaš?..... Pa ne se hecat. Imam še krasne ideje za izvedbo smrtne kazni, a niso za tale forum. lp, vanjatajnsek

9. okt 2006 12:20

Vanja, razumem tvoje ogorčenje, jezo in vse ostalo....ampak, verjemi mi (in vsi, ki imate pdobne zamisli), da se z bestialnostjo nič ampak nič ne reši. Smrtna kazen - to je bestialnost. Urejene države smrtne kazni nimajo. Neurejene, nedemokratične in dezorientirane države pa (recimo ZDA). Ker eno je bes in jeza na individualni ravni. In ja, vsak bi najraje, če bi bil nekdo od njegovih bližnjih prizadet, verjetno z golimi rokami ali pa s palico obračunal s storilcem. Pa mu razmiselk pove, da se to ne dela. Za to, da so storilci kaznovani, imamo pravosodni sistem. In ob teh besedah bi lahko kdo tudi kaj zreciriral o neučinkovitosti pravosodnega sistema.. Ampak boljše variante ni. Urejene družbe se z dogovorom odločijo, kakšen red bo v teh družbah. Temu redu se reče zakonodaja. Urejene družbe imajo tudi pravosodje, ki rešuje spore in kaznuje storilce kaznivih dejanj. In to tako, da varuje državljane pred kriminalci in tudi ljudi v postopku pred pobesnelo drhaljo (ki se jo da zelo enostavno manipulirati), ki želi linč in varuje tudi pred ponoreno državno oblastjo, ki si vzame za pravico, da bi koga malo zakonsko ubila. Smrtne kazni so bile ukinjene v urejenih državah iz dveh razlogov: - ker je bilo dokazano, da dolžina in strašnost kazni ne učinkujeta kot strah in da tistega, ki ima hudodelni um, tudi strah pred kaznijo ne bo odvrnila, da bi kaj kriminalnega naredil - ker je tveganje, da se na takšno kazen obsodi nedolžnega človeka, hujše od česarkoli (in velja načelo, da je bolje imeti 100 barab na prostosti kot skrajšati življenje enemu nedolžnemu). Naše življenej ima eno varnost tudi zaradi tega, ker vemo, da nas nihče ne more obsoditi na smrtno kazen. Ali misliš, vanjatajnesk in ostali, da je popolnoma popolnoma nemogoče, da ti ne bi nekdo nekoč nekaj podtaknil, recimo, nekaj zelo zelo grdega, česar nisi storila ....in bi ti potem bila izpostavljena pravosodnemu preizkusu svoje nedolžnosti. To je, verjemi, čisto možno (pa v Sloveniji se ljudje ovajajo iz čiste žlehnobe, za božjo voljo). In če bi se znašla v taki situaciji (ki je nikomur ne privoščim), bi imela vsaj eno zanesljivost - ta država te na smrt ne bi obsodila, ker te ne more. V ZDA pa lahko. S tem, ko ni smrtne kazni, se na ultimativni način varuje vse ljudi pred popolno manifestacijo moči države. Ne moremo vsi živeti v strahu pred zlorabami obalsti nad nami samo zaradi tega, ker je v vsaki družbi nekaj socailno-patološko nevarnih posameznikov. Razmišljal o tem, kar sem ti napisala. Razmišljaj dolgo. Še razmišljaj Ideje o smrtni kazni - sorry, to ni duhovito. Takšno pisanje je prvi korak k spodbujanju nasilja. In k tuljenju drhali. "kar je ostalo, je bila smrdljiva drhal. In mi smo vnuki svojih dedov". I. Cankar, Hlapci, 1908 V osemdesetih letih sem bila vključena v vse iniciative za odpravo smrtne kazni v takratni državi. Sem mislila, da je družba malo napredovala - ampak, nekaj kar se kar dobi na pladnju, se ne ceni in o tem se ne razmišlja dovolj. Vendelina jr.

9. okt 2006 12:39

pod tole se podpišem tudi jaz. Zdi pa se mi, da bi tudi zapori morali postati drugačni. Od ždenja v celici in občasnih pogovorov s kakšnim socialnim delavcem tudi ne more biti koristi. Zdi se mi, da so zaporniki samo strošek države in akademija barabarij. Lisa

9. okt 2006 12:47

Se povsem strinjam s pisanjem Vendeline jr. Najhujše oblike kazni, vključno s smrtno, dokazano ne vplivajo na to, da se določena, tudi najhujša dejanja, ne bi ponavljala. Tisti, ki smo zaradi narave svojega dela imeli opravka tako s kaznivimi dejanji kot s storilci in žrtvami, tudi vemo, da so pedofili sicer zločinci, a tudi bolniki. Kot tudi, da je potrebno varovati žrtve in jim zagotavljati vsakršno pomoč, da se ublažijo posledice dejanj, ki so jim jih zaradi svoje bolestnosti povzročili drugi. In v tolažbo tistim, ki vedo, kaj vse bi počeli s tistimi, ki se lotijo otrok: ni vam treba razmišljat o tem, pedofili so med zaporniki najnižje na lestvici in ne morete si mislit, kaj vse doživljajo med sojetniki. Tako da zaporniki opravijo umazano delo namesto tistih, ki smo na svobodi. Če vas to kaj potolaži. Mamamia mamamia