A ste za rekreacijo...?

6. sep 2006 9:28

Sicer ne tečem, večkrat pa med pohodi naletim na spuščenega psa. In me je strah, česar pes baje ne bi smel opaziti. Doslej še je še vedno obneslo, da sem se sklonila, kot da pobiram kamen in pes je stisnil rep med noge. Naslednja stopnja je, da vzamem palico, ko se bližam znanemu "nevarnemu" terenu s spuščenim psom (ki je še nikoli nisem uporabila in mislim, da je tudi ne bom). Boljši občutek pa daje. Takole "oborožen" človek je dovolj za neke vrste prevlado. Potem zbežijo in lajajo bolj od daleč. Danca

6. sep 2006 9:32

Jaz pa sem včeraj šla spet tečt - drugič. Tekli smo: sin,hčerka naš pes in jaz. V 40 minutah sem naredila 10 krogov na štadionu, od tega sem jih 5 pretekla in 5 prehodila (tak je moj plan ta teden,1 krog tečem in 1 krog hodim in to ponovim 5 krat). Na začetku sem bila slabe volje, jezna, huda, ker moram spet tečt, na koncu pa je bilo čisto drugače, zeloooo zadovoljna, da mi je uspelo.Tekli smo ko je bila že tema - po 20.uri, tudi jaz ne maram, da me kdo vidi, vsaj zdaj še ne, ko se šele uvajam v teku. Upam, da bom vztrajala, čeprav tudi meni ni tek ljub šport, je pa učinkovit pri zbijanju kilogramov. MAJAA

6. sep 2006 9:37

Hehe, rimljanka, po odzivu sodeč je teh vasi, kjer lajajo za tabo (ne le psi), če tečeš, kar nekaj:) Mislim, da pri cimri ni bila problem njena pridnost, saj je doma pomagala in redno študirala (za prvo ne morem dokazat, ampak recimo njena mami se ni nič pritoževala nad njo...) Sicer pa tega nisem pisala samo po njenem primeru, na faksu sem imela par sošolk, ki so mi tarnale, da tu lahko tečejo, doma pa ne... Mogoče se ti zdi čisto možno, da so bile prav vse strašansko lene, hehe, se mi zdi, da ne zdrži ravno ta teorija:) Ena sodelavka je bila celo že poročena, njen mož ni imel nič proti njenem teku, hišo sta imela lepo zrihtano in pospravljeno, skratka zgledna gospodinja in delovna ženska, pa je vseeno morala poslušat raznorazne komentarje na ta račun... Čeprav ne verjamem, da so vsi ti ljudje, ki so se obregali vanjo, ves čas samo delali na polju in doma, veliko jih tudi prečepi pred televizorjem kar nekaj časa na dan... Ljudje se delimo po mnogih ključih, tudi po tem, kje živimo, kar pa seveda NITI POD RAZNO NE POMENI, DA SO ENI BOLJŠI OD DRUGIH! Rekla sem ravno to, da so te meje zelo tako tako, da mestni človek (torej človek, ki živi v mestu) dostikrat vidi več zelenja kot podeželjski. Ker to, da morajo punce, ki še nimajo dovolj samozavesti, da bi se požvižgale na nesramne komentarje, zaradi tega tekat ponoči, pa si na kakih potkah še kak gleženj zvit v temi, se mi zdi prav grozno! (čeprav sem tudi sama tekla v gl. ponoči, ampak sem si bila sama kriva, ker sem prej pač delala v službi in ko sem prišla domu, je bila hitro že noč... Za vikend je pa PST čisto prenaseljena med najlepšimi urami in samo skačeš sem pa tja, da koga ne povoziš:) Navsezadnje tako komentatorji kot tekačice živijo v isti vasi, torej nekak ne zdrži teorija, da bi se mi zdeli ljudje z vasi kaj slabši, sploh ne, imam ogromno prijateljic od tam. Mi je pa škoda, da morajo tiste, ki bi rade kaj naredile zase, doma gonit orbitrek, da jih kdo ne komentira... Ker vem, da ti odziv okolice lahko da veliko motivacije ali pa ti jo vzame... Ko sem šla prvič sama tečt, je bilo mrzlo, ni se mi dalo, pa še dokaj dolgo turo sem imela 10km) in vem, da mi je dalo zagon, ko sem srečala dva izkušena tekača, ki sta tekla v nasprotno smer in me prijazno vzpodbudila:) Če bi me takrat nekdo nahrulil, bi mi bilo veliko težje... kot pravi v pesmi Wear sunscreen: "Remember compliments you recive - forget the inuslts. And if you manage that - tell me how":) psi Enkrat lani je v Oni pisala Nada Kozjek se mi zdi o teku in o nevarnostih, ki prežijo na tekačico. Mislim, da je priporočala, da na takih krajih, kjer so psi spuščeni in napadalni, tečeš s kamnom v roki. Meni se je vse skup sicer zdelo malo prenapihnjeno, nikoli se nisem počutila kakorkoli ogroženo, ampak verjetno je drugače kje izven mesta, ko morajo bit psi malo bolj teritorialni in res lahko kako divjo zverino srečaš... pri nas ni bil problem, jaz sem se z vsemi psmi dobro razumela... medoti pa... Baje je dobro, da se narediš čim manjšega (greš po vseh 4 stran od njega), pa da ne kričiš, ampak mu govoriš z normalnim glasom, tako so nam vsaj govorili na vajah... Sicer ga (žal) še nisem srečala na sprehodu po gozdu, čeprav sva jih parkrat šla iskat. Samo kadar smo jih šli gledat na krmilnice. Veri

6. sep 2006 13:36

Vesela sem za spodbudo, ko vidim, da nisem edina s takim problemom. Včeraj sem šla tečt v gozd, ampak naslednjič (se pravi danes ali jutri), pa ne več. Mislim, sej v gozdu je čist kul, sam rada bi obdržala cele noge (čudna cesta). Jah, tako da sem se odločila, da se bom zapeljala z avtom izven naše ceste, bolj na stransko (zaradi prometa). Tam se bom probala zdaj čist strenirat, tako da bom potem brez težav šprintala čez celo vas. Hehe. Sam vam povem, da je v gozdu ful ful bolj dobr. (če ne srečaš kakšne divje svinje). Včeraj sem šla tečt s psom. Sem mislila, da mi bo saj v klance mal pomagala:) Veri, tudi jaz nimam nobenih takih problemov doma, da pač kaj ne bi bilo narejeno. Vedno vse postorim, potem si vzamem čas oz. kljub temu, da imam trenutno mamo v bolnici in sem vsak dan pri njej, si vzamem in čas zase in vse postorim. Ker se mi pa zdi, da si človek mora vzeti čas zase. Odkar jaz to prakticiram se počutim veliko bolje, tudi bolje vse prenašam, tako da...bomo videli kako bo, ko bo treba v šolo. Pač, moji sosedje imajo edino to napako, da vse prešimfajo in so vsakemu fovš. Zdi se mi žalostno: mimo nas gre vsak dan cel kup kolesarjev in tekačev (ki jih vse spoštujem in gledam z občudovanje), jaz pa ne zberem jajc zato, ker me vsi poznajo in so tako nesramni. Ampak jih bom. Papa niti

6. sep 2006 15:10

Še ena na temo "komentiranje sosedov in sovaščanov/meščanov". Ne vem, no glede na to, da pravite, da doma pomagate/jo, je vse pospravljeno "tipi topi" se sveti....... kaj pa če so samo "fovš", ker ve naredite nekaj zase, oni pa nimajo ne volje ne želje, da bi kaj spremenili v svojem življenju? Kot sem že napisala, se ne oziram na njih oz. so se me po večini že navadili. Ampak da bi zaradi tega šla tečt ponoči? Ni šans! Sem si dobro leto nazaj ravno na takšen način zvila gleženj, ker sem tekla zvečer in nisem videla luknje. Ampak niso bili krivi sosedje, ampak sama, kar prej ni bilo časa, pa še na zimo je bilo, ko je že ob 5ih tema Pa novom pretečenim kilometrom naproti maychi

6. sep 2006 15:39

Na juriš gremo, s supergami na nogah. Na sosede in ostale pripombaše se pa samo še požvižgam. Če pa jih motim, pa naj grejo na drugo strano ceste. Drugače pa jaz tudi najraje tečem po gozdu. Samo zdaj je že taka rosa, da bi morala še gamaše nataknit. Loni Makaroni

6. sep 2006 16:46

Majči, se strinjam, čisto možno, da so jim bili fauš, navsezadnje so bile vse mlade lušne punce, ki jim je vsaj na videz vse dobro šlo... Saj pravim, jaz takih problemov s sosedi nisem imela, navsezadnje je najbližja soseda tudi tekla:) Mi je pa vseeno hudo za tiste, ki jih imajo in zato ponoči laufajo ali pa gonijo orbitrek... Vem pa, da je včasih lažje rečt, ne se sekirat, kot to dejansko naredit... Čeprav se strinjam, da je najboljše vse to samo odmislit. Ampak kadar že sam nisi čisto prepričan v to kar delaš, je to veliko težje... Zato pa pravim, punce, predstavljajte si take vzpodbudne tekače in ljudi na poti, če jih že ne srečate, saj prej ali slej boste tudi srečale kakega takega:) Jaz teka sicer še zmeraj ne maram in po maratonu sem mislim da šla tečt samo 1x:) Razen za avtobusi, seveda:) Plavam pa ko utrgana, to je moj šport:) Sem pa iz vsega tega laufanja vseeno nekaj dobrega potegnila, poleg tega, da si nikoli, ampak res nikoli nisem mislila, da bi jaz lahko pretekla maraton (pa sploh ni taka reč!), in sicer to, da zdaj, če kam grem, pa ne vem, kako bo s prevozom nazaj in do doma ni več kot 5-10 km, se ne sekiram več, ker če ne bo drugega, bom pa tekla domu. prej se mi je to zdelo čisto nezamisljivo, zdaj je pa čisto ok in sprejemljiva opcija, samo modrc moram met, hehe:) Aja, klanci baje zelo pomagajo pri treningu, ker krepijo moč nog (to verjetno tudi čutite, hehe), tako da če jih ne morete prelafuat, jih pa hitro prehodite, pa vsakič dva koraka dlje laufajte, počasi se daleč pride:) Veri

6. sep 2006 23:05

Skozi našo vas teče vsak dan proti večeru kar precej tekačev, tako da se jaz čisto dobro počutim. Le včasih me kakšni bajskoti, ki posedajo pred hišami malo zabodeno pogledajo. Pa me čisto nič ne moti. Tekače sem vedno občudovala, ker se potrudijo za zdravje in lepoto in sem strašansko ponosna, da tudi jaz spadam mednje. Sicer, ko vsa zaripla sopiham skozi vas, ne zgledam prav športno, se je pa moje življenje odkar sem začela teči prav prijetno spremenilo. Imam polno energije, ne zeham več, sem precej boljše volje. Malo me skrbi, kako bo s tekom pozimi. Res se ne maslim valiti preko kupov snega. Še tole: v eni knjigi sem brala,da je tek pogosteje kot trikrat na teden bolj škodljiv kot koristen, ker ne dovoli mišicam potrebnega počitka. Mislim pa da to velja za večje razdalje in večje obremenitve, je pa dobra tolažba za takrat, kadar dežuje. Veselo tecite in lahko noč. Pesnica

7. sep 2006 11:50

Mene pa danes, ko naj bi šla v tem tedenu tretjič tečt, že malo (veliko) mineva. Veliko raje bi namesto teka, gonila orbitrek, pa še TV bi lahko gledala. Tako mi je pa na štadionu kroge delat kar malo dolgočasno, pa čeprav gresta z mano sin in hči. Ampak, kaj ko me samo dekoncentrirata in se skoraj spotaknem, ko me kaj vprašata in jima poskušam odgovrit. Pri moji zasoplolsti še JA in NE komaj izdavim, kaj šele, da bi se med tekom lahko kaj pogovarjala, čeprav vem, da bi mi čas hitreje minil in da ne bi mislila samo na to, koliko krogov je še pred mano predno grem lahko domov. (upam, da bo danes popoldne in zvečer deževalo, potem pa ne bo slabe vesti, ker ne bom šla tečt, dež je pač višja sila in temu se moramo prilagoditi, kajne?) Pa lep pozdrav MAJAA

7. sep 2006 11:59

Maja, zakaj pa sploh tečeš na štadionu? mufin