22. mar 2006 14:04
Jaz pa... organsko sovražim brisanje prahu (ponavadi me reši moj predragi, ki vsak teden to pridno počne, danes sem pa s to nadlogo po dolgem času opravila sama).
Velika muka mi je tudi pomivanje posode, sploh po kakih hudih množičnih kosilih, ko je posode na tone - jaz pa nimam pomivalnega stroja.
Šipe mi niso več muka od kar sem začela prakticirati metodo moje mame - vedro vode z malo čistila za tla (tistega, ki ga ni potrebno spirati), krpa iz mikrofibre (tiste čudežne krpice) in pa guma za čiščenje avtomobilskih šip (tista z ročajem, s katero potegneš čez vetrobransko steklo). To je najboljše. Hitro, bez lis, matranja, pa tudi dolgo se obdržijo lepe.
Prav zabavam pa se pri likanju, čiščenju kopalnice, sesanju, pranju cunj. Le ko je slednje treba obesiti, me mine volja - pri obešanju sem hitra le kadar se moj ponudi, da bo to naredil on. Ni ga namreč hujšega! Cunje obeša tako, da se meni kar zavrti v glavi. Sama vse obešam zelo picajzlasto, da imam potem minimalno likanja, on pa... po kavbojsko, kot pride, pride, moja mama bi temu rekla, da so potem stvari kot privlečene iz kravje zadnjice - srajce za ovratnik, majce za ramena, da je potem ja vse rogato in pretegnjeno in jaz ne morem več spodobno razpeglati.
tjas