Ločevanje živil 90. dni - 5. del

2. apr 2006 19:52

[citat=--Encijan--] Aki, glede driske ......, ali pa če prehitro po obroku na sadni ali kak drug dan pije vodo ali čaj. Encijan[/citat Mogoče je pa to. Kakšna pa so pravila glede pitja. Tako kot pri ločevalni( pol ure pred jedjo in vsaj eno uro po jedi) ? Vsem hvala za odgovore. Uživajte v nedeljskem večeru in in Aki Sporočilo je spremenil(a) aki dne 02. apr 2006 19:54:57

2. apr 2006 19:55

Zdravo, rožice moje drage ! Po zeloooooooooooo dolgem času se končno spet oglašam. Ne bom vam razlagala vzrokov mojega »mrka«, vendar me je življenje v tem času postavilo pred kar nekaj hudih preizkušenj, ki so me stale ogromno energije, živcev in volje. Naučila sem še marsikaj o življenju, kar bom, upam, uporabila pri nadaljnih bojih skozi čas. Danes je zadnji dan mojega 2.kroga, v katerem sem izgubila to, kar sem pridelala, torej 4-5 kg in imam kile, ki sem jih imela po koncu 1. kroga (64-65). Razmišljala sem o tem, zakaj nisem izgubila še kaj več, pa mi je jasno, da sem se zaradi vsega, kar se mi je dogajalo, premalo gibala in znojila in nisem bila tako pridna, kot v 1. krogu. Ampak sedaj sem energijo pač potrebovala, da sem se prebijala skozi vse, kar mi je življenje pripravilo. Vendar sem vseeno zadovoljna. Pa saj tudi po 1. krogu nisem grešila kaj dosti, razen tisti zadnji teden v letu, ko sem pa res navalila na vse živo. In tako presnove nisem pravzaprav kaj dosti »pokvarila«, zato tudi ta 2. krog ni bil ne vem kakšna sprememba za telo. Sem pa opazila, da sem vseh 5 kg izgubila v 1. mesecu, potem pa nič več. Le nekam bolj koščena sem postala v telo in zelo opazna so moja »rebrca«, pa ključnica mi šrtli ven, obseg okov in bedrc pa je tak kot je bil po 1 krogu. Skratka, nič novega. Je bil 2. krog bolj namenjen redu pri prehranjevanju in kot takega sem ga tudi vzela. Pa da dokažem sebi, da lahko zdržim. Vidim pa, da, v kolikor se nekaj časa držim reda pri prehranjevanju, so kilce hitro spet na pravi poti. Upam, da mi ne zamerite, ker sem tako naenkrat izginila, vendar ni šlo drugače. Življenje nam pač velikokrat ne prizanaša in če hočemo preživeti, se je treba kar hudo boriti. Ampak zdaj je mimo in vesela sem, da sem spet z vami. marjanca marjanca45

2. apr 2006 21:38

Marjanca45, kako sem vesela, da si se spet oglasila!! Koliko krat sem mislila nate in sem res vesela da si spet z nami. Ne vem kakšne življenske preizkušnje so te doletele, iz lastnih izkušenj pa ti lahko povem, da te vsaka stvar in vsaka ovira samo okrepi, in ko greš čez si lahko samo močnejša. Ena moja črtica zate, ki sem jo napisala pred leti ko mi je bilo hudo: Mnogo let je že preteklo od takrat, ko je nekje na tem svetu rasel gozd dreves z božansko lepimi cvetovi, kakršnih ni bilo nikjer drugod. Ta drevesa so cvetela, mnogo lepše kot katero koli drevo na tem svetu. Nekega dne pa so sse začeli nad tem gozdom zbirati oblaki in začelo je deževati. Vendar, ta dež se je počasi spreminjal v naliv, veter se je spreminjal v vihar. Drevesa so se majala, veje so jokale, krošnje so prosile nebo naj jim prizanese a nebo je bilo neusmiljeno debla so se lomila, veje so pokale in cvetje, čudovito cvetje, prej v veselje in radost vseh prebivalcev tega gozda, to cvetje se je osulo. Blato in pesek, ki sta ju s sabo prinesla veter in naliv je to cvetle zasulo. Cvetje je umrlo. Veter je ruval drevesa iz zemlje in jih vrtinčil v zraku. Od gozda ni ostalo ničesar več. Le golo opustošenje. Gozd je bil mrtev. Za mnogo let je bil gozd mrtev. Le v enem deblu je ostala iskrica življenja. To drevo se je borilo. Hotelo je živeti, hotelo je premagati smrt. Le to drevo je bilo upanje za življenje. In v njem se je začelo življenje. Neko pomlad se je v tem drevesu prebudil drobcen, drobcen popek. Z vsemi močmi je črpalo vlago iz zemlje, borilo se je za obstoj svoje vrste. Z vsemi preostalimi močmi je bodrilo popek naj raste. In ta popek je rastel in neko jutro je popek vzcvetel. Ta cvet je bil lepši od cvetov, ki so cvetela v tem gozdu pred viharjem, ta popek je bil lepši zato ker je zrasel iz TRPLJENJA. In iz tega vceta je čez nekaj let zrasel nov gozd, lepši, mogočnejši in ta gozd se je bil sposoben boriti z vsakim viharjem. LP Hema

2. apr 2006 22:17

Marjanca, lepo, da si spet oglasila, sem te takoooooo pogrešala. Razumem pa, da imamo vsi kdaj težave, to je dokaz, da smo še živi. Upam, da se nam boš sedaj spet večkrat oglasila. Pozdrav riba-ribica

2. apr 2006 22:42

Hema, res ti od srca hvala za tvoje pisanje. Tudi mene je vse tole, kar se mi je dogajalo, naredilo bolj močno. V tem mojem »mrku« sem imela težave s hudo bolnim očetom, posredno pa potem tudi z mojo mamo. Več kot mesec dni smo trepetali, kaj bo z očetom, pa se je na srečo dobro končalo. Sedaj drugače gledam na življenje. Marsikak problem, ki mi je nekoč bil problem, to sedaj ni več, ker mi je postalo jasno, kako je vse minljivo, kako je lahko hitro vsega konec. Težko sem sprejela to, da moji starši postajajo stari in nebogljeni, da marsičesa ne zmoreta več. To so stvari, za katere človek ve, da se bodo zgodile, vendar ko se, je vedno hudo in smo žalostni. Vesela sem, da živim, da so ob meni ljudje, ki mi veliko pomenijo in to jim tudi velikokrat povem. Vesela sem, da, ko so me potrebovali, sem lahko pomagala, čeprav je bilo hudo, pa vendar sem to naredila z v veseljem. Očitno mora biti tako, da smo postavljeni pred preizkušnjo in potem je ne nas, da se izkažemo. Tako ali drugače. Vsaj malo sem lahko vrnila staršem tistega, kar so oni naredili zame, ko sem odraščala z njimi, v ljubeči, složni družini. Riba-ribica, hvala ti za dobrodošlico. Zate se pa po dolgi zimi končno začenja kolesarska sezona, kaj ? Lahko noč vsem marjanca marjanca45

3. apr 2006 6:37

Dobro jutro! Marjaannnnca dobrodošla nazaj. Tudi jaz sem se zelo razveselila tvojega povratka, upam da nam boš zdaj večkrat kaj napisal. Vesela sem da je s tvojim očetom vse vredu. Punce zdaj pa se moramo dobiti na kavi? Marjanca kdaj imaš čas? Jaz se danes počutim kot da me je povozil valjar. V petek sem spala 3,5 ure, v soboto pa smo imele dekliščino in sem prišla ob 5 h zjutraj domov. Vidite da mi manjka spanja. Na dekliščini je bilo noro. Naša bodoča nevesta je dobila en kup lulekov. Kupile smo ji takšnega za napihnat 120 cm velikega in je morala na vsakem križišču leteti okoli avta z njim, pa na eno bencinsko je morala iti kupit cigarete na drugi pa kondome, seveda s prijateljem v roki. Jaz sem se odločila da se ne bom poročila. Dieta pa tako tako. 3 dni se pazim pa 4 dni žrem in tako naprej v začaranem krogu. Nekako sem se sprijaznila z mojimi kg, 4 več kot po dieti...pa saj je kar vredu. Hema tale tvoja črtica pa je tudi mene ganila do srca. Si mi dala malo za razmišljat. Punce zdaj pa vas pozdravljam in vam želim lep tretje aprilski dan. LP tuna

3. apr 2006 6:42

PA ŠE ENA MISEL ZA VSE NAS: Kopiram: Rabi Harold Kushner je opazoval otroka, ki sta ob vodi zidala gradove iz peska. Ko sta ravno koncala umetelen grad, za katerega sta potrebovala veliko casa in potrpljenja, je prišel val in ga zravnal s tlemi. Rabi je pricakoval solze in jezo. Otroka pa sta se usedla, se prijela za roke in se smejala. Kmalu sta zacela graditi nov grad. Dejal je: "Spoznal sem, da sta me naucila pomembne lekcije. Vse stvari v našem življenju, ki jih ustvarjamo s toliko casa in energije, so zgrajene v pesku. Trajni so samo naši odnosi z ljudmi. Prej ali slej bo prišel val in odnesel tisto, kar smo zgradili s toliko truda. Ko se bo to zgodilo, se bo lahko smejal samo tisti, ki se bo imel s kom držati za roke." tuna

3. apr 2006 7:35

Dobro jutro, rožice ! Tuna, tudi jaz sem danes totalno smotana, ker sem si pozabila nastaviti bujenje, tako, da sem se zbudila kar tako ( seveda prepozno), potem pa dirkanje, da sem še sedaj vsa zabuhla v obraz. Kako sovražim ponedeljke, še bolj pa takšne, kot je bil ta danes. Sicer pa se je pri meni začela sezona regrata. Pasla sem se v petek in soboto, vsak dan po 2 uri in pol. Jem ga pa kot nora, glede na dan. Ampak, sedaj, ko sem konec, vsak dan s krompirjem. Glede srečanja : ta teden ne morem, naslednji pa lahko, razen ponedeljek. tukaj že dežuje, pa vseeno naj vam bo lepo marjanca marjanca45

3. apr 2006 8:04

Hema in Tuna, kakšne lepe in globoke misli! In Marjanca, kako lepo te je spet "srečati"! Danes sem v gužvi in zraven me daje še en podoben prehlad oz. vnetje dihal kot lani, ko smo se srečale v kitajski, tako da bom najbrž kak dan kar doma, da pridem k sebi. Soboto sem cel dan preležala in preživela ob čaju z medom in nekaj malega sadja, včeraj sem bila pokonci, pa sem bila zvečer čisto fuč. Jaz pa se nisem pasla na regratu, ampak sem se spravila na motovilec (ali repincelj po domače) in ga nabirala in čistila več ur. Imava zdaj zalogo solate za cel teden. Začenjajo se namreč dela na vrtu in je treba staro solato čimprej porabiti. Danes sem sicer v službi, a upam, da mi bo uspelo predčasno popihati domov in se zaviti v toplo odejo in spati..... Imejte se kar se da lepo! Rožica, slikco bom dodala (doma sem že "natrenirala", moram samo še spraviti na web, upam da mi v kratkem uspe). Rada pa bi sprememila tudi ozadje in še kaj, pa bom kaj probala, potem pa boš pogledala, če se ti zdi OK. A, še to - v soboto sem si spet privoščila pečene banane in jih tokrat poslikala. Bom dodala slikco v naš album, vsaj upam, da jo imam s sabo. http://users.volja.net/kulinarika/ Encijan

3. apr 2006 8:48

Marjanca, hej! Sem vedela in kar nekako čutila, da se nam boš v teh pomladnih dneh pridružila. Takooooooo si nam manjkala! Vesela sem, da se je očetovo zdravje izbojšalo. In vesela sem, da smo zopet skupaj. Hema in Tuna, hvala za tako čudovite misli. Ko pa se boste odločile za srečanje v Santani, pa povejte. Mogoče res naslednji teden? bonaca