Ločevanje živil 90. dni - 4. del

28. sep 2005 10:33

Popolnoma se strinjam s tabo Verovnika in takšnega človeka bi bilo lepo imeti nekje blizu sebe. Kako bi bilo fajn in kg bi kar leteli z nas. beba Sporočilo je spremenil(a) beba dne 28. sep 2005 10:33:30

28. sep 2005 11:03

Pozdravljena dekleta!!! Joj, kako sem vam hvaležna, da mi stojite ob stani. Marjana, res sem mislila vse skupaj pustit,ker sem bila premalo disciplinirana. Nekaj pa je tudi ta začetek šole, pa toliko obveznosti in pri meni se začne tolažba s hrano. Res je eno veliko sranje z mano!!!Zelo sem jezna nase.!! Beba,imaš prav.Kako leta vplivajo na težo!!Kako se vse nabira okrog trebuha, to ne moreš verjet!!! Občudujem Marjano in Ribico, ter še druge, ki jim je uspelo po 40tem shujšat. Res ste zakon, vse od kraja!! Čao, čao!!! helena45

28. sep 2005 11:35

Hojla! Res ste vse super, Ti, Marjana pa si še posebej faca in najdeš za vsakega lepo besedo - res si nekaj posebnega, tako da te prav občudujem. Takih kot si ti je malo na tem našem planetu. Samo pozdravljam vas - ponovna začetnica Goga GOGA VRHOVŠEK

28. sep 2005 11:38

Helena, verjamem ampak jaz imam že vse življenje "oblazinjeno" zato mogoče vas ne razumem oziroma tiste ki ste bile včasih suhe. Zato sem sedaj toliko bolj "ponosna" nase da sem pri svojih letih shujšala za enega človeka. In če tudi kg več ne shujšam sem zadovoljna, zaenkrat se ne dam. Je pa res, da vsako leto težje shujšam. Veš mož me je dobil veliko bolj okroglo, sedaj pa že "muti" da je dovolj. Verjetno se boji za denarnico ali pa da me kdo spelje LP beba

28. sep 2005 12:09

Rožice moje drage, tako zelo rada bi vam pomagala, ko ste v stiski, ker vem, kako je hudo, ko je človek v raznih "bulah", pa ne ve, kako ven iz tega. In ne vem zakaj nam je takrat hrana najboljša tolažba. Sama sem bila ravno taka. Danes prim meni to ni več hrana, temveč knjiga. Mogoče marsikaj razumem, ker mi življenje res ni prizanašalo in sem marsikaj doživela in na srečo preživela. Sem pa tudi mogoče tip človeka, ki rada pomaga drugim, ker so tudi meni drugi že velikokrat pomagali. Tudi ve na tem forumu. Brez vas ne bi končala, prav gotovo ne. In potem pač to poizkušam na nek način vrniti. Moj otrok pravi, da nisem zelo zatežena mama in da mu je lepo z menoj ( z nekaj izjemami seveda). Res se trudim, da ga čim manj gnjavim, sva pa skupaj postavila nekaj pravil in v glavnem še ni izigral mojega zaupanja. Mogoče imava res nek drugačen odnos, kot v marsikateri družini, ker sva pač zelo zgodaj ostala sama in sva imela le drug drugega. In on ve, koliko truda je bilo z moje strani vloženega v to, da sva preživela. Pa saj nas je kar nekaj na forumu, ki smo preživele izgubo partnerjev na tak ali drugačen način in smo se morale same prebijati skozi vse, kar nam je življenje prineslo na pot. In zato smo mogoče bolj razumevajoče za vse težave, ki jih imajo drugi. marjanca45

28. sep 2005 13:28

Beba, tudi jaz sem bila vedno "oblazinjena" kot praviš in zato je sedaj verjetno še bolj opazno, da to nisem več. Saj se ti je življenje moralo zelo spremeniti, če si shujšala toliko, kot pišeš. Pa kaj si hujšala vseh teh 5 let počasi ali si pač poizkusila več različnih diet in se po njih spet zredila ? marjanca45

28. sep 2005 13:47

Se že vnaprej opravičujem, če ste o tem že pisale ampak imam vprašanje: nabrala sem kostanj in ne vem na kateri dan in v kakšni obliki ga lahko jem? Imam ga namreč na smrt rada - pečenega Hvala za dogovor in lep dan vsem. SMILE28

28. sep 2005 13:52

Živjo! KOSTANJ = ŠKROB Jaz sem jedla predvsem kuhanega ali pečenega. Zaupaj svoji osebni moci. To je vse, kar v tem skrivnostnem svetu sploh imas.

28. sep 2005 14:02

Rožica, zdravo, potepinka ! Si kar mrknila, sicer pa je res, da je že kar čudno, da eni ne moremo in ne moremo stran od foruma. Eni so alkoholiki, eni so mamilaši, eni smo pa forumaši. Mene kar vleče k pisanju. Vedno sem si želela napisati knjigo o mojem življenju, pa sem prišla do 4. letnika gimnazije, sedaj pa, odkar težko sedim, nimam veselja, da bi še doma sedela za računalnikom in pisala. Če pa, ko začnem pisati, po nekaj ur ne morem stran, potem pa je moj hrbet tako boleč. Tako, sedaj pa sem končno dočakala pot domov. Vsem vam želim lep dan, pa karkoli že počnete. Tistim, ki ste žalostne, želim, da preženete slabe misli iz glave, tiste pa, ki ste že vesele, takšne tudi ostanite. Robi, drži se, edini moški med nami ! marjanca45

28. sep 2005 14:48

Pozdrav Marjanca! Pa saj sem vsak dan z vami. Le malo bolj olenila sem se za pisanje. Sem pa veliko boj aktiva pri brskanju po različnih straneh in naletela sem tudi na našo prijateljico Nalin, ki še vedno pričakuje. Mislim pa, da ne bo trajalo več dolgo, da bosta z Matejem povila sineka, če se ne motim. Nalin če nas še utegneš prebirat upam da nisi jezna, ker pač novičk o tistih majhnih pikicah pač ne morem zadržati samo zase. To so najlepše novičke in upam da vam bodo polepšale dan. Lp. Rožica. Zaupaj svoji osebni moci. To je vse, kar v tem skrivnostnem svetu sploh imas.