20. jun 2005 9:59
Hojla! Kako kaj? Jaz sem čist vredu,včeraj grešila z sladoledom(če je blo pa tako vroče,pa tak je pasal)! Ja,Andrinaa,super da si nazaj! Mislim,da ni tukaj nobene,ki bi se diete držala 1000%,vsaka ga kdaj mal kiksne.Sej zaradi tega potem ni treba kar vrečt puške v koruzo.Še najslabše je pa,da se potem nažiraš do onemoglosti,češ,saj tako nima smisla.Ne,ne,ko se boš naslednjič pregrešila,se nič ne sekiraj,ampak lepo nadaljuj z dieto naprej. Drugače bi bilo pa res dobro,če bi jemala zraven še kakšno železo(jaz imam šumeče tablete,brez sladkorja in z okusom črnega ribeza),pa kakšen kalcij,magnezij. Jaz držim pesti zate,da bi ti uspelo in če ti bo hudo,smo mi tukaj,da te tolažimo,spodbujamo in tudi skregamo,ča je treba. Marjanca,tvoj sine je pa res zlati.Mislim,da ga boš naslednjič z lažjim srcem spustila v svet,ko vidiš,kako upošteva dogovor in ne ne pusti preveč v skrbeh,čeprav vem,da te vseeno skrbi.Pa saj danes je že ponedeljek,še par dni,pa bo doma. Kako pa kaj naša ribica?Si začela z novim krogom,ali boš raje še malo počakala? Ja,tako je to z nekaterimi.Imajo težave,za katere so v veliki večini krive kile,pa še slišati nočejo,da bi shujšali.Verjetno je res zato,ker se bojijo neuspeha,veliko ljudi pa se za hujšanje ne odloči zato,ker si enostavno ne morejo zamisliti,da bi morali spremeniti svoje življenske navade(Beri:basanje s hrano),da bi se morali navaditi na red,da bi morali zraven še malo migati.To se jim zdi pretežko.Seveda je veliko lažje sedeti pred televizorjem z polno skledo čipsa,kot pa pojesti eno jabolko in oditi na sprehod.Potem pa si mislijo,kako jim je lepo,toda nekje globoko v duši jih pa vendarle grize in potem ugotovijo,kako je življenje nepravično in ravni oni imajo takšno nesrečo,da so debeli.Ker so potem nesrečni,iščejo zadovoljstvo v hrani in tako tonejo vedno globje.Ja,tako je to,vem,ker sem bila tudi sama takšna.Kadarkoli sem imela kakšne probleme,ali se nisem dobro počutila,sem odprla hladilnik in poiskala kaj dobrega za pregriznit in potem šem se tako dobro počutila oziroma sem mislila,da se dobro počutim,do takrat ko sem stopila na tehnico in se spraševala,zakaj neki mi grejo kile gor,saj ne jem preveč,najbrž je z mojimi hormoni nekaj narobe,ali pa karkoli drugega.Iskala sem vse možne krivce za mojo debelost,samo tega si nisem hotela priznati,da enostavno preveč jem in premalo migam.Na srečo mi je enkrat le kliknilo v glavi,da bo treba nekaj storiti in tako se je precd petimi leti začel moj boj z kilogrami.Pa ne mislit,da mi je šlo zlahka.Andrinaa,tud men je večkrat dopizdilo in sem se basala z sendviči.Pol mi je blo pa žal in spet vse od začetka.Na srečo sem potem odkrila ločevalni dieto in tale forum in s pomočjo 3md in vseh vas imam danes skoraj dvajset kil manj,kot pred petimi leti in takrat sem tehtala celih 120 kil.Torej moj boj z kilogrami še zdaleč ni končan,še veliko dela me čaka,ampak že to,da sem vendarle nekaj naredila zase,mi veliko pomeni. Uh,sem se razpisala! V glavnem punce,ne obupat ob majhnih neuspehih,ampak nadaljujte začrtano pot.Slej ko prej vam bo uspelo! Mejte se lepo! Marjetka cvetka