20. jun 2005 7:04
Dobro jutro, moje rožice !
Pa je spet ponedeljek - kam drvi ta čas ! Upam, da k čemu lepemu naproti.
Ta vikend pa je bil zame v znamenju plavanja. Včeraj sem v Zrečah preplavala še 2000 m, več pa ni šlo, ker moram plavati v vodi 30°C, v katero pa se večina ljudi hodi namakat in stiskat, tako, da je kar težko najti prostor za plavanje. Pa tako čudno me gledajo v plavalni kapi in plavalnih očalih, saj ko plavam, plavam po 1000 m brez pavze. Uživam v plavanju. In danes me nič ne boli, nič nisem "mehka". Mogoče me moja revmatična ramena malo spomnijo, da jih imam, ampak sem fit. Počutim se kot ..... No, nimam časa kaj dosti misliti na to, da je moj otrok tako daleč od mene. Je pa priden, kar se klicanja tiče. Včeraj zvečer me je klicala mama enega od teh fantov, da je sin sploh še ni poklical, odkar so na morju ! Za znoret. Vse dni ga poizkuša doklicati, pa ima izklopljen mobi. Sem ji rekla, da bi se na njenem mestu vsedla v avto in ga odpeljala domov. Če bi meni moj Žiga to naredil, bi bil včeraj 100% doma. In potem me je prosila, naj pokličem Žigo in ga prosim, naj reče njenemu sinu, da jo končno pokliče. In smo na njeno veselje rešili stvar. Ob takih primerih vedno znova spoznam, kako zlat je moj Žigec migec.
Tejčica, pa niti slučajno ne težiš s tvojo mamo. Me je pa spreletel srh, ko si napisala, da jo čaka 4. operacija. Mene je bilo groza druge, ki so mi jo obljubljali, ker vem, kako je hudo, ona pa kar 4. Pa vse bom naredila, da ne bom pristala na operacijski mizi. Ampak če niti sestra ni dovolj trden dokaz, potem pa ima mogoče probleme sama s sabo. Mogoče noče začeti z dieto, ker dvomi, da bom zdržala in jo je strah neuspeha. Mislim pa, da bi morali biti zdravniki tisti, ki bi ji morali povedati, kaj in kako. Včasih nas mora res kdo trdo postaviti na tla, da spoznamo določene stvari. Taki pač smo. Enim je potrebno malo, eni pa so zelo "trdi" pri takih prepričevanjih.
Brittney, ti imaš očitno s tvojimi starši veliko več sreče. Imaš prav, da si bila verjetno res ti tista zadnja utež na tehtnici odločitev, ki je prevagala, da sta se odločila. Superca ste !
Riba ribica, kdaj si končala z dieto, da želiš začeti znova? In zakaj se ti je teža dvignila, če se ti sploh je v taki meri, da moraš nazaj na dieto ?
Bernarda, z mano je bila operirana ženska, stara 33 let in za enako stvar kot jaz. Res pa je, da je operacijo prenesla lažje kot jaz, ker tudi ni prej ležala 3 mesece, kot jaz. V današnjem norem času leta žal niso več "ovira" za probleme z zdravjem, tako, da ti kar verjamem, kako je hudo, ko se človek že zjutraj zbudi ves razbolel. Hvala bogu veš, kaj se dogaja in nekaj delaš za to, da ti bo boljše.
Trud bo poplačan, verjemi. Samo vztrajen mora biti človek, ker se vse to dela na "dolgi rok". Pri teh težavah ne gre nič na hitro, razen bolečin. Držim pesti !
marjanca45