ločevanje živil 90 dni - 3. del

10. jun 2005 6:54

Dobro jutro, rožice ! Encijan, kako si imela prav! Včeraj sem imela sadni dan, ki so ga v 80% sestavljale jagode. Odvodnjavala sem tudi ponoči, danes zjutraj pa se me je tehtnica končno usmilila in pokazala 1,7 kg manj kot včeraj zjutraj. Tako zelo lahko se počutim, prazno. Očitno se je voda zelo zadrževala v meni, mogoče zato, ker sem jedla malo bolj začinjene jedi. Pa ugotovila sem, da mi svinjsko meso res zelo pokvari (poslabša) prebavo. Sem že skoraj pozabila ta občutek lahkosti, ko sem brez "trebuščka", ravna, kot deska. Pa superca. Samo mi je pa kar malo pokvarilo ves teden tole dogajanje z mojo težo. Se mi pa zdi, da dosti bolj opazim vsako kilo več na mojem telesu in vsaka taka kila povzroči bolj slabo počutje. Včasih takih stvari nisem opazila oz. sem jih, ko je bilo že malo pozno. Me je pa zeblo včeraj tako, da sem skoraj znorela. Oblečena sem bila kot medo, pokrita z debelo koico, otrok pa v kratkih hlačah in kratkih rokavih. In potem sem bila zelo zoprna, ker sem ga ves popoldan spraševala, če ga zebe. Za večerjo sem si zato zagrela etino zeljno juho, ki me je malo pogrela. Rožica, od srca ti želim lepo, toplo vreme. Če ne bo ravno najbolj toplo, se boste pa vsaj stiskali in se boste na ta način greli. Morje ima baje 20°C. Res je popolnoma noro to vreme. Terlikar 1, tudi tebi vse lepo, če se boste spravili bližje slani vodi. Si boste že našli način, da vam bo lepo. Saj pravzaprav je pri vsakem dopustovanju glavno to, da človek spremeni okolico, čeprav je pri malih otrocih težje dopovedati jim, da je voda mrzla, da še ni pravo poletje..... Samo da je petek ! Jutri grem spet na Pohorje. Ja, danes sem brez mavca. Imam boke prav podplute, ker se mi obesi nanje. Bom pridna in pazila na moje gibanje. Naj vas še nekaj vprašam, predvsem tiste, ki imate s tem izkušnje: moj sin je star 16 let in pol in želi s sošolci na morje. Gredo v prikolico enega od njih, ker so jim dovolili starši. So se že pozanimali, kdaj peljejo vlaki in avtobusi, kdo bo kuhal, kako bodo živeli doli. Skratka, vse jim je "jasno". Mene pa je groza, ker vem, kaj vse se lahko zgodi. Ob takih trenutkih si tako želim, da bi bil mož še živ, da bi mi pomagal pri odločitvi. Tako pa sem sama. Ostali starši sploh ne komplicirajo. Eden od teh fantov je bil sam s prijatelji na morju že lani. Kaj naj naredim ? Saj mu zaupam, poznam ga, saj je moj sin. Velikokrat je že bil na raznih taborih, vendar nikoli brez nadzora odraslih. Tokrat je prvič. Saj vem, da enkrat mora tudi na ta način odrasti in dokazati, da je vreden zaupanja. Samo mene je tako strah. Kaj pravite ? Bom zdržala 5 dni le s pomočjo apaurinov ? marjanca45

10. jun 2005 8:28

marjanca, s stališča nekoga, ki se še bežno spomni kako je biti 16 :)) Ta druženja in skupni izleti so neverjetno pomebni za občutek povezanosti in pripadnosti. Močno mu boš zagrenila življenje če mu ne dovoliš..ker pa je pripravljen narediti vse zato da bi šel, mu postavi pogoje: vsak dan te mora poklicati ob npr 7 zvečer. če bo karkoli narobe te mora takoj poklicati. in to je to. spakiraj mu zdravila in prvo pomoč in to je vse kar lahko narediš. no, lahko še moliš.. :)))) saj je že praktično odrasel, pa če je tvoj, mora biti lepo vzgojen..bo že. punchka

10. jun 2005 8:41

marjance, tud mene je že zdaj strah, pa je mali star 4 leta...ko gre kam, sem cela panična. Ne vem, kaj ti naj svetujem, če bi bil po mojem, bi jaz najraje imela svojega vedno pri sebi... Veliko strvari vidim, ko smo takole na terenih, ko še najbolj pridni moški pod vplivom alkota zbluzijo do konca, vseeno pa, če bomo vsi tako razmišljali, se naši otroci ne bodo razvili v samostojne osebe. Svetujem ti isto kot punčka - dovoli, a postavi stroge pogoje, klicanje ob določeni uri, morda ti naj sporoči telefonsko številko kampa, kamor gredo v primeru, da se ti on ne javi in pa..no ne vem, če ni to preveč po ameriško, ampak jaz bi se povezala s starši otrok, ki gredo dol, malo povprašala, kako in kaj, pa ne preveč drezati, da ne bo sine dobil prevelikega občutka, da ga omejuješ. Mislim pa, da sta vidva tako povezana, da bo razumel, da te hudo hudo skrbi in ti po moje ne bo hotel delati skrbi. Kar se pa tiče alkohola in ostalega pa tudi verjamem, da sta se dosti pogovarjala o tem in da ve, kje so meje. brittney

10. jun 2005 9:30

Hojla! Huj,vsak dan je bolj mrzlo.Sicer pa tako pravijo,da ko gre proti Božiču pač poštane bolj hladno! Ja,Marjanca,nimaš kaj,sine se postavlja na lastne noge.Mislim,da se moramo vsi starši sprijaznit s tem dejstvom,čeprav vem,da bomo v še večjih skrbeh,kot zdaj,ko so naši otročeki še majhni. Majhni otroci-majhne skrbi,veliki otroci-adijo živci! Sta ti pa že punchka in brittney dali lep nasvet in če ne bo upošteval pogojev,kar po njega,ni kaj! Vsekakor pa mora skusit mal samostojnega življenja.Ti pa boš nekako morala zdržat,bomo ta tudi me tukaj podpirale. No,mejte se lepo! Marjetka cvetka

10. jun 2005 10:00

Živjo Marjanca, Moram napisati svoje mnenje, čeprav nisem nikakršen strokovnjak. Mene je v tistem obdobju zelo prizadela nezmožnost pogovora s starši in njihova diktatura (tako sem videla tedaj). Definitivno mislim, da sina moraš spustiti na morje. Mene so doma precej omejevali, pa je bil edini rezultat to, da sem strvari naredila po svoje, potem smo se pa prepirali (predvsem z očetom). Čas za prvo samostojno dopustovanje bo enkrat definitivno prišel. Ker pa je govora o TVOJEM velikanu in se verjetno da z njim razumsko pogovoriti, mu gotovo lahko rečeš naj se enkrat dnevno javi: ne zato, da ga prekontroliraš, ampak zato, da pomiri živce zaskrbljeni mami. Redno telefonsko javljanje je s takšno razlago sprejel celo moj dragi, ki te navade ni imel od doma. Lp, k.Mici kuharica Mici

10. jun 2005 10:02

marjanca45, no, sedaj vidiš, kako je, ko se ti vsaka kila pozna na počutju, ne samo na mišelinkah, če si prej imela več kilogramov preveč, lahko veš, da tudi po 2, 3 kile razlike sploh nisi opazila, niti po počutju, niti po videzu... glede sina pa se strinjam z ostalimi. daj mu pogoje, sicer greš po njega... Darchy

10. jun 2005 10:21

Hvala vam za zelo racionalne in uporabne nasvete. Saj je res tako in mi je jasno. Ko le ne bi bilo tistega zoprnega strahu v meni. Včeraj sva dosti govorila o tem, saj ve, da sem v skrbeh. Obljubil mi je, da me bo vsak dan poklical, pa napisal kako sporočilce. Pa da ne bo nikoli nihče šel nikamor sam, vedno najmanj dva, pa vedno bodo imeli mobi pri sebi. Mi je postalo jasno, da so se že kar pogovarjali o tem, da točno vedo, kaj in kako. Starše pa imam namen poklicati ta vikend. Res vam hvala, mi je kar malo lažje. Ampak saj veste, mame smo pač mame. In prvič je menda res najtežje. Če pomislim nase, sem šla prvič na morje brez staršev po 1. letniku faksa. Res je, ko mi pravi moj Žiga: " Pa mami, ti si živela v drugem tisočletju !" Ampak se mi zdi, da vseeno nisem ničesar zamudila. Marjetka cvetka, to o skrbeh in otrocih nisem verjela, dokler nisem sama prišla do sem, kjer sem in vem, da drži. Večji otroci, večje skrbi. Kaj hočemo, življenje nas pač postavlja pred razne preizkušnje in potem jih vsak pač reši po svojih najboljših močeh. Potrebovala vas bom pa res te dneve, da me boste opogumljale. Ne bo enostavno, vam povem. Se bom pa maksimalno potrudila, da ne bom preveč paničarila. Obljubim. Že je prve pol kile jagod v meni. Pa kako obožujem ta sadež ! Sem že rdeča in spet laufam na WC. marjanca45

10. jun 2005 13:10

Hej,pa kje se vsi potepate! Al vas zebe tako zelo,da ne morte kaj napisat,al ste že vsi na dopustu,al kaj je? No,uživajte,kolkor se da,jaz grem zdejle v službo! Adijo! Marjetka cvetka

10. jun 2005 13:56

joj, spet se mi je zbrisalo....pa tako sem že lepo napisala vsakič naredim isto bedarijo...skratka; marjanca, meni se zdi da je meni, ko sem šla s 16 leti prvič sama na morje največ pomenilo to, da mi je mama zaupala, tako da me je pustila da grem. Takrat sicer ni bilo mobitelov, tako da se nismo zmnenili za dnevne raporte, je pa to ok varianta. Če so se pa tudi to že zmenili, kdo bo kuhal in kaj bodo jedli (ne samo to, kaj bodo pili) so pa fantje in dekleta čisto na mestu, saj jaz se spomnim naših sošolcev, da je vse skrbelo bolj to drugo...no ampak saj nas je bilo tudi nekaj takšnih, ki smo potem tudi kaj za jest kupili :o) Rožica, ko sem prebrala tvoje sporočilo sem se kar nasmehnila, ker sem tudi jaz včeraj kupila ene hlače, ki so mi takole malo tesne in danes že cel dan razmišljam če je bilo to pametno (ker niso čisto nič raztegljive, tako da....) pa sem jih kar kupila, ker so mi bile tako všeč. No ampak mislim, da bom že še malo se skrčila, da bodo tudi hlače ok. Za morje pa nič ne skrbi, saj bo lepo že malo zrak in sliko-razgled zamenjat. Pa črički, pa borovci,....vseeno držim pesti, da ne bo deževalo, ker če si v šotoru ni nič kaj fino. tako sem že zmatrana in imam tak minus v spanju, da že tri dni zjutraj, ko moram ustati govorim; danes bom šla pa ob devetih spat, potem je pa ura dvanajst pa še kar okoli strašim. Upam da mi danes uspe! Meni pa se za dopust obeta kolesarjenje...nizkoproračunski dopust zaradi novega hladilnika!! Želim vam lep vikend. Aja pa še nekaj; ali kdo ve kam je izginila tejčica?? Sarica

10. jun 2005 13:58

marjanca... pusti sina na morje. vse najhujše se mu lahko zgodi tut 2 metra stran od doma. pri 16 letih na morje s prijatelji je pa zanj zelo pomembna stvar. sploh se nimaš česa bat,če je kolikortoliko odgovoren - sicer so si pa že vse sami zrihtali, pa še klical te bo itd. pusti mu veselje. vsaj daj mu šanso, da ti pokaže kako odgovoren je. sej na morju si itak v eni uri... ga lahko za ušesa domov prvlečeš če bo sila. in primerjati sebe z njim ni mogoče. to ni mogoče niti pri meni, pa mam 24 let. časi so se tako zelo spremenili. Zajčica