Jem, torej hujšam ali proč s sladkorjem

31. maj 2004 11:00

Ampak zapisali ste, da več kalorij dobimo z dihanje, potemtakem, bognedaj preveč dihat. Meni se že žganci poznajo, kaj šele, da bi hlastala zrak... Vse to mi je jasno, biti na zraku, se razgibavati. Tale vaša teza, da kalorija dobivamo z zrakom in ne s hrano, pa ne čisto, pa pustimo to... Aja, vzemite si čas za sprehod? Oh, ja, če doma žena kuha, pospravlja, lika, pa še skrbi za otroke, sigurno nima prav veliko časa se sprehajati, ni res? Mogoče se moški še lahko v takšni družinski skupnosti. V življenju vedno vzameš prioritetna opravila. Meni se zdi bolje, da se vsak dan malčkom posveti in se jim skuha, dela z njimi naloge, pozno popoldne ko pridemo iz služb, kot da bi rekla; veste kaj, jaz bom rabila kalorije in grem na en dolg sprehod? Saj to je tudi ena dolga in praktično nedokončana tema, povem pa vam, da včasih kuham ob enajstih, polnoči, ker prej enostavno ni časa, kaj šele, da bi šla na sprehod... Pač, naša država nima izboljšanega statusa za ženske, ki bi lahko hodile prej domov iz službe. Je treba delat, da se zasluži dovolj, ne? lp, lidka

26. nov 2004 22:38

Živjo! Kokot - a si/ste slišal za predavanje, ki ga je nedavno taga imela ena gospa, ki živi res samo od dihanja in svetlobe? Pred. je bilo v Slo kakšen mesec nazaj. Baje je takih ljudi, ki živijo le od svetlobe-energije, na svetu že okrog 5000 ?!? Lp, Natali

27. nov 2004 8:40

nina

27. nov 2004 17:04

Natali! Lepo vas prosim, ta je pa za lase privlečena

27. nov 2004 19:40

Izid! Sama na pred. sicer nisem bila, je pa bila gospa, ki živi zdravo, duhovno, ... Predavanje je bilo v CD v Ljubljani, vstop pa samo povabljenim-z vabilom. Predavateljica je bila iz tujine, veliko je bilo takrat tudi člankov o njej (v Oni, Vivi, ...) Tako da si jaz tega nisem izmislila. Priznam pa, da se tudi meni zdi to (živeti le od sončne energije) malo neverjetno. LP! Natali

11. dec 2004 11:27

Lidika, čas se vedno najde, če se le hoče! Samo VOLJA je potrebna. Navsezadnje morajo tudi otroci ven na zrak. A ne? Sama še sicer nimam otrok, vendar skupaj v hiši (vsak v svojem gospodinjstvu) živimo 3 družine. In če sem doma seveda poškilim tudi na nečake, da ni kaj narobe. Pri nas je to urejeno tako, da morata domačo nalogo napisat ko prideta iz šole.Med poukom in pisnjem naloge imata kakšno urco odmora.Potem pa naloga! Ko pridejo starši domov jim je potrebno pomagati samo stvari, ki jih nista zanala , pregledajo še novo snov in preverijo kako sta se jo naučila, kar je tudi njuna naloga v času ko sta sama doma. Tako da se vsaj urca prostega časa vedno najde, to pa vem ker ima njuna mama poleg vseh obveznosti še nekaj časa zase (3xtedensko fitnes). A ja pa še to. Vsak popoldne peljejo skupaj z otroci psa na sprehod, ki je bolj trimček kot sprehod. Kar veliko hitre hoje v hrib. Poizkusi obveznosti vseh članov razdeliti tako, da vam bo v popoldanskem času ostala vsaj kakšna urica skupnega druženja, po možnosti ne samo tista za televizorjem. Se pa strinjam s tabo, da postajamo iz dneva v dan bolj obremenjeni z službo,.... Po malem se sploh ne bo več splačalo hodit domov spat. Bi blo najboljše da bi nam kar še postelje postavli v pisarne. Lp, Pa brez zamire! Zaupaj svoji osebni moci. To je vse, kar v tem skrivnostnem svetu sploh imas.

19. dec 2004 8:28

Evo, jaz se po dolgem času spet javljam(po več kot sedmih mesecih). V tem času sem s 30.julijem zakljućila prvo stopnjo novega prehranjevanja (kjer mi je bil za izhodišče Montignac), vendar sem si vso zadevo olajšala tako, da sem si zapomnila samo česa ne smem jesti. Izključen je bil ves sladkor (tudi v napol pripravljenih jedeh), vse jedi, kjer je bela moka in pa seveda krompir, rdeča pesa, nekaj sadja in podobno. Nisem nič kaj dosti komplicirala. Jedla sem najmanj 4x dnevno (zajtrk-8:00, malica-11:30, kosilo-15:30 in večerja19:30). Izguba kilogramov se je nadaljevala tako kot se je začela in na dan, ki sem si ga zadala za konec prve stopnje, je to pomenilo -17kg. Od tega dne pa do 1. novembra sem prehranjevanje sprostila in posegala tudi po živilih z višjim GI in tako v treh mesecih pridobila 1kg. V novembru sem malce eksperimentirala in samo prehranjevanje namenoma močno sprostila (tudi bel kruh, krompir, sladkarije), opustila sem poprejšnje uživanje mlečnih izdelkov z manj maščob in uporabljala običajne. Rezultat v enem mesecu je bil pridobljen malce več kot kilogram. Sedaj gre vse spet po starem, saj vem, da sem bila na pravi poti in da to novo prehranjevanje, ki sem ga začela v aprilu, drži kot pribito in mi tudi odgovarja. Veliko sreče tudi ostalim in predvsem uživajte v tem pravljičnem času, ki je pred nami.

19. dec 2004 11:03

marika mene pa zanima če ta Montignac kaj deluje? nina

19. dec 2004 20:13

Drugače kot sem napisala, pač ne znam. In če iz tega ni razvidno, da deluje, potem ne vem. s hujšanjem sem začela 1.marca in skoraj dobila "ŽIVČNI ZLOM", ko sem vsa živila tehtala, preračunovala količine, razmerja med B, OH in M. Nisem želela nobene diete, saj je v moji okolici vse preveč ljudi, ki se že leta bolj ali manj neuspešno borijo z njimi. V aprilu sem prešaltala na Montignaca, prebrala še Proč s sladkorjem in se počutila močno osvobojeno. Nič več živčne vojne, nič več preračunavanj. Kilogrami so se počasi topili. Štartala sem z 7o,8 kg in končala na 54 kg. Danes jih imam 56. Saj sem hotela samo tam nekje okoli 63-62kg, a kilogrami so se sami topili in se vrjetno ustavili tam, kjer je organizem sam presodil, da je dobro. Toliko kilogramov sem imela pred prvo nosečnostjo pri dvajsetih letih. Potem sem pač počasi skozi leta pridobivala, čeprav nikoli nisem imela takšnih izrazitih težav, kot kar nekaj žensk, ki se med nosečnostjo močno zredijo. Pri meni je bilo vedno nekje okoli 9kg, nič več. In po petih porodih, zanemarjanju same sebe, življenju, ki je več ali manj mejilo na dihanje za druge sem pač prilezla kamor sem. Po svoje sem se še precej dobro držala, ali pa še bolje - pravočasno sem se ustavila na tej moji poti. Vrjamem, da bi z lahkoto prilezla tja do verjetno celo 90kg. Ko danes popisujem svoja doživetja iz obdobja prenajedanja ne morem vrjeti, kaj vse sem počela. Kako me je to psihično uničevalo, razjedalo, uničevalo tudi mojo družino. tudi otrokom sem bila po svoje prav slab zgled in še slabši učitelj. A to je pač nekaj, kar se ne da popraviti preko noči in zgolj z mojo dobro voljo. Otroci so samosvoja bita, ki sem jih pač tudi jaz pomagala izoblikovati, kakor sem pač vedela in znala. So čudoviti, a njnihove prehrambene navade so vse prej kot dobre. Navkljub rednim vsakodnevnim zajtrkom (hvalabogu), je veliko preveč pregreh, razvad in podobno. Še vedno se večji del prehranjujem po GI. Tako mi je pač prišlo v navado, v zavest in tako se pač dobro počutim. če bi se morala držati kakšne od diet, bi me prav gotovo pobralo. Nisem človek, ki si pusti zapovedovati in zelo sovražim enoličnosti. Pozdravček Marika

19. dec 2004 21:33

V poldrugem letu sem shujšala približno 20 kg. Počutim se odlično, energije imam kot Popaj, vse štima. Velikokrat se pregrešim, saj sem nora na dobre slaščice. VIVA MONTIGNAC! agasi