Hrana naše mladosti

28. mar 2013 19:47

Jaz bom začela z hrano ,katera mi ni bila všeč: polenta z zabelo ocvirki, jetrca v omaki, kuhan bel gres ali močnik,ohrotova jota oz. vrzota,tenstan ohrot,čežana ,solata z radičem.... je bil zmeraj grenak.

Se pa nisem nikoli odrekla ocvrtim kiflčom,krompirjevi polenti,testeninam z paradižnikovo mezgo,šnite...kruh namočen v mleko in sladkor,bela kava z kruhom,kruh z margarino in sladkor,Pašareta - grum ...pijača moje mladosti,rezina kruha z ljubljasko salamo....3x tedesko šolska malica itd..

28. mar 2013 20:01

Uuuuu

 Moja mami je zlata

Vedno je odlično kuhala in še vedno kuha.

Najraje sem imela: ZAJTRK - VEČERJA

šmorn, palčinke z domačim slivovim pekmezom

zdrob, mlečni riž, močnik, domač puding z borovnicami

jabolka v srajčki, miške, krofi, piškoti vseh vrst, princeske, kremšnite, torte, biskviti

pohane šnite, kakav in nadrobljen kruh,

uštipance, krompirjevi svaljki z sladkorjem in drobtincami

slivovi cmoki, makarončki z drobtincami, pražena jetrca,

praženi jurčki z jajčki

pečena jajčka z fižolom in ocvirki

ajdovi in krompirjevi žgančki z ocvirki

kuhan krompir v srajčki zraven pa naribana redkev malo olja in soli, kumina in sveži paradižnik - očitova specialiteta

jota, pasulj, ješprenj, ajmuht, kokošja župca,

krompirjeva musaka

pica

pečen krompirček in mamine pečenke ob nedeljah

sveže pečen kruh, kuhane hrenovke, zenf

pašteta na domačem kruhu gor pa sveža paprika

filana paprika, čufti, polpetki, paprikaš

ma ni da ni... moja mami je prava kuharica, to so samo malenkosti iz njene kuhinje.

Peka peciva in slaščic - Mami Kapo dol

marec

28. mar 2013 20:46

Kakšni zanimivi odgovori. Spomni na moje otroštvo kar vrejo na plano, ko berem vaše opise. Tako se spominjam svoje babice (edine od starih staršev, ki sem jo poznala), ki je otroci/vnuki niso zanimali; moje botre, ki je bila vedno nasmejana in prijazna do nas; mamine kuhinje; dela na polju, v vinogradu, v gozdu; pripravljanje zelenjave za tržnico; šiljenje barvic z nožem; šolskih malic; igranja na avtobusu, kadar ga je ata pripeljal domov,....

Se spomnim, kako sem rada jedla pražene lisičke z jajčki, pa borovnice in gozdne jagode, pa domače kislo zelje z bučnim oljem.

28. mar 2013 21:03

Marec, tole je bil pa en tak lep rafal ljubezni s tvoje strani, bravo!

Mamamia, hja, kupujem rumploščice še dandanes včasih, me premami. Tudi našim kdaj kakšno vtaknem v lanč paket. Lepo so pakirane, praktično.

A kaj, ko so za moj okus te, novodobne, nekoliko preveč parfumirane. Tiste "moje" so prodajali po kosih, nezavite, prodajalka je vzela klešče, potegnila eno ven iz kupčka, jo do polovice zavila v tanek papir in ti jo dala v roko, pri tem pa pazila, da si lahko prijel za papir. Okus tistih rumploščic je bil okus po čokoladi in rumu, tudi dišale so po čokoladi in rumu.

Nimaš kej, gone with the wind......

Babka, ja, tam po tisti bivši Titovi je pa zdaj en sam prepih, haha. Se spomniš tudi promenade od Name do Figovca?

Uf, pa še nekaj sem pozabila: enkratne, omamne klobase na pravokotnih papirnatih krožnikih s kosom kruha in "Ali lahko dobim malo več zenfa, prosim?" ter obveznim zobotrebcem, hehe. V kioskih, eden boljših je bil pred Modno hišo.

Pa rolšunka v Daj-Damu.

Je bila Ljubljana prijazno mesto že davno pred tem, ko je postala "najlepša na svetu"

Pa da ne pozabim pekarne na Bregu, kjer so ti prijazni peki ob vsaki, še tako nemogoči uri šenkali kruh. No, predvsem ob nemogoči uri so ti ga šenkali, razumljivo.

Pa Ljudska kuhinja na Streliški ...

Pa trg, kamor se je domov grede že ob 6h zjutraj lahko zavilo po zdravilno dozo zeljnice (danes ob taki uri prodajalci šele zehajo nekje daleč od placa, hehe).

Uf, da me ne zanese preveč. Lahko končam v fontani na Novem trgu, iz tiste se je malo teže kot noter, prišlo ven

Mygrace

28. mar 2013 22:33

Tudi moji spomini sežejo do obeh starih mam, ene na Dolenjskem, druge v Ljubljani in pri vsaki je bilo nekaj stvari katere mi bodo ostale v spominu.

Recimo na Dolenjskem: krompirjevi žganci, vroč domač kruh in krušne peči z margarino, domača sveža jajčka ocvrta na toliko masti, da je jace plavalo, domač štrudelj in potica ( drugače je ne jem), ajmoht, domače koline... klobase, šunke...mmmmmmmm. Pa domače mleko s sladkorjem in nadrobljenim domačim kruhom,

Pri drugi mami pa ne bom pozabila domačih svetovnih svaljkih ( lulčkih), ajdovih žgancev z mlekom, palačink, zelenjavnih omlet....domače zelenjave, goveje juhe z domačimi rezanci ali kašo...

Prav pogrešam tiste čase, res!

Kar se pa moje mami tiče, je pa tudi zelo dobra kuharica, čeprav ne poklicna. Njen domač kruh, vedno ji uspe, pa kar koli se loti vedno ji rata res.

Tako, da se moram zahvalit starim mamam in mami za dobrote, ki so in jih še pripravljajo in ker so me navdušile za kuho.

29. mar 2013 8:43

Citat.....Najboljše so bile rumploščice, v vsako polovičko hrustljave žemljice po ena.

In potem si moral začeti gristi najprej pri vsaki špički...da je tisto najbolj bogato ostalo za zadnje grižljaje....

tole dobroto sem pa čisto pozabila.....

29. mar 2013 10:22

Pri nas doma se kuha veliko starih jedi..na moje otroštvo pa me najbolj spominja na kruh namazana še topla smetana iz prevretega mleka,potreseno z ščepcem sladkorja...in tudi močnik zabeljen z mokastimi "ocvirki".

29. mar 2013 13:57

Mygrace, hvala ti, za te tvoje lepe spomine, na naše mesto iz otroštva

Bolj malo vsega, se pretaka po mojem spominu, sem le bila samo deklica iz periferije, ki je v tem mestu ulovila Alain Delona Pariza............hodila sem na klasično gimnazijo na Roški cesti, postati sem hotela profesorica učetiljišča.....kaj sem se zpletla...začele smo zahajati v Miklošičevo klet, na čokoladni liker s kokto.

29. mar 2013 16:30

Mogoce se kdo spomni trgovivince z imenom Bombonjera nekje v blizini Sodisca, prodajali so sredi  sezdesetih pralinerje, ce me spomin ne vara so bili meni najljubsi tisti v obliki kavinih zrn, cela trgovinica je disala bozansko.

Imeli so tudi nekaksno masinco na kateri so delali napitke iz svezega sadja reklo se jim je "dzus" oh, kako osvezilno je bilo to popiti po tistih cokoladnih dobrotah.

Mygrace, zahvaljujem se ti na obujanju spominov

29. mar 2013 16:34

Kakšne spomine ste mi vzbudili s temi dobrotami,sem vsa slinasta pri računalniku.Ker sem rojena Idrijčanka v prvi vrsti žlikrofi moje stare mame,še zdaj jih delam po njenem receptu,edino na ta način se mi zdijo tisti res pravi,pa saj bi bila moja stara mama stara že kar okrog 130 let,če znam prav zračunat.

Potem pa še jota zraven pa makarončki (patnošter) smo jim rekli s paradižnikom,pa jabolčna čežana z fižolom (šara), bela kava in kruh,mlinci zabeljeni z maslom,domača slivova  marmelada ,je mama namazala celofan z rumom,joj kako je to dišalo,kruh pa smetana iz kuhanega mleka potreseno s sladkorjem,tenstan krompir narejen v aluminijasti posodi,ki je kar plesala po štedilniku,tako je bila zvita.

Krvavice,ki jih je naredila mama,zapečene,da je hrustalo,malica,ki jo je oče prinesel iz rudnika(špeh + knapovska štručka)še zdaj se spomnim vonja njegove malhe v kateri je bila malica.Pa cocta na knapovski praznik,drugače je bil malinovec,če je bil.

Ko sva šli z mamo v Ljubljano na polikliniko pa sendvič na avtobusni postaji bela žemlja,rezina šunke in kumarica ,nepozabno.

Saj bi človek kar pisal in pisal,sploh nismo slabo jedli,samo zdaj imamo preveč vsega,pa nam zlepa ni dovolj dobro.

Lepo praznujte

jesen