3. jan 2013 9:15
Tok tele teme je nekaj strani nazaj prešel iz opazovanj dogajanj na dopustih na vsebine, kjer nas nedostojno obnašanje dnevno iritira.
Vendelina jr.Ljudje v hotelski restavraciji
3. jan 2013 9:32
| tulka je napisal/a: |
Mogoče dobim protinapad, a bom vseeno napisala: vzgoji o vrednotah, bontonu in podobnem posvetim, bi rekla, veliko svojega časa - poklicno in zasebno. In s tem čutim, da je moja dolžnost izpolnjena. Da bi si šla kvarit dopust z nadiranjem staršev neotesanih otrok ali spuščanjem opazk neznancem, ki se bašejo s hrano - ma mi ne pride na misel. Ne gre za to, da takega vedenja ne opazim ali me ne moti. Še manj ga podpiram. Ampak ne dovolim, da bi mi pokvarilo dopust. Zato verjetno sodim med tiste, ki spregledajo oz. ignorirajo take stvari. Hočem reči: naredite kaj na področju, kjer res lahko kaj spremenite. Po mojih izkušnjah kritiziranje tujcev in njihovih otrok pripelje samo do veliko slabe volje na obeh straneh.
|
tulkaBravo tulka!
Ognjič
3. jan 2013 12:26
Ce hodis po hotelih, najbrz srecas vse zivo. Ce se zelite izogniti taksnim osebkom, priporocam privat apartmaje, sobe, turisticne kmetije... Izven turisticno obleganih sredisc. Sobe za prespat se cist povsod najde, mi vedno potujemo neodvisno od agencij in vedno na lastno pest... se nic ne narocamo, ampak na licu mesta iscemo prenocisca po nasem okusu.. Na ta nacin smo prepotovali skoraj vse evrop. drzave. Se v najbolj zakotnih krajih dobis sobe za prespat in tam tudi obcutis najbolj pristno kulturo naroda...
Glede bontona - sicer ne v hotelih, ampak na splosno me moti, da predvsem starejsi ljudje ne odzdravijo, ce jih pozdravis. Pa te gleda, vidi, da si mu rekel dober dan, ampak on molci, se niti ne nasmehne, ne pokima... To se meni redno dogaja, mladi pozdravijo, otroci tudi, starejsi pa bolj izjemoma... :S
Rakuncek
3. jan 2013 13:50
Jaz najbolj uživam na dopustu v septembru. Imam mir in ravno pravo temperaturo :)
Lopatka
3. jan 2013 14:19
Popolnoma se strinjam z Anjo. Včasih res vidim take stvari, da je meni nerodno, ko to gledam. Ravno danes sem imela priložnost, da sem videla družine z otroci, ki so se pri kosilu obnašali tako, kot je zame normalno. Nobenega kričanja, nobenih pripomb, neobenega tekanja okoli miz. Sedeli so za mizo in pridno jedli. Pogovor pa je bil živahen.
Vedno trdim, da je za razgrajanje, slabo obnašanje v družbi in vse tisto kar je napisala Anja, kriva vzgoja.
Iz svojih izkušenj vem, da smo goste opozorili, da se hrane iz hotela ne nosi ven. Vse je bilo odvisno od skupin kako so se obnašale. Še nekrat pravim, vzgoja, vzgoja, vzgoja.... Premalo poudarka dajo nekateri nanjo.
Migla
3. jan 2013 14:21
| Lopatka je napisal/a: |
Jaz najbolj uživam na dopustu v septembru. Imam mir in ravno pravo temperaturo :)
|
Jaz bi tudi! 
lp
cervus
3. jan 2013 15:52
| 666 je napisal/a: |
Res je, mamaF Umetnost ni vedno biti tiho ali vedno nadirati vse - umetnost (beri: kultura, če ne celo modrost) je vedeti, kdaj koga nadreti in kdaj biti tiho. Si me pa spomnila še na nekaj s tisto zgodbico o objestnih mulcih-grenadirjih. Ko sem bil v nižjih razredih osnovne šole, smo bili s prijatelji blazni razgrajači in v bistvu težki primitivci - z moje današnje perspektive, takrat pa je bila to na nek način igra, čeprav me je že takrat večinoma močno grizla vest, česar se prav slikovito in z grenkobo spominjam. Petarde smo podtikali v vse od sosedovih bučk in paradižnikov na vrtu do poštnih nabiralnikov, ki jih je tako teatralno razparalo, da smo se o tem lahko važili še cel mesec. Na igrišču smo se lovili in med sabo pljuvali. V razredu smo se med odmori lovili in brcali v jajca, spet drugič vlekli za gate ali tolkli po glavi. Metali smrdljivce in pasje bombice po šoli. Sosedom smo streljali rimske svečke v okna. Rabutali smo sadje. Klicali smo ljudi po telefonu in se delali iz njih norca. Punce smo šlatali za rit. V učiteljice smo skozi izpraznjene tulce kemičnikov ("pihalnike") streljali poslinjene kroglice papirja. Nismo vsi počeli vsega, toda ne spomnim se nikogar, ki ne bi bil počel pa prav zares nič od naštetega. Seveda smo že takrat vedeli, da je vse to narobe - to je bil vendar poglavitni razlog, da smo to sploh počeli! Seveda so nas vsake toliko ujeli in seveda smo jih fajn slišali - in za to sem še danes neizmerno hvaležen. Brez razgrajanja ne bi bil nikoli kaznovan, ali pa bi bil kaznovan po krivem, in iz obojega se ne bi naučil nič. Tako pa sem bil kaznovan po pravici! Kalibriral sem si vest, če hočete. Sram me je za svoja dejanja (čustveno), ni pa mi žal (racionalno). Mislim, da k odraščanju - vsaj za fante - nujno spadata upor avtoriteti/pravilom/omejitvam in razgrajaštvo per se. Pobalinstvo, če hočete. Obstajajo izjeme, a so prav to - izjeme. Vsaj z moje perspektive na odraščanje mene in moje generacije (kakih 120 otrok iste starosti z moje OŠ). |
za uvid in priznanje!
3. jan 2013 17:46
@ tulka - se strinjam, mogoče sem se slabo izrazila, ne mislim, da je treba vsakega "neotesanca" nadirat (kar se mene tiče, opozarjam na "grdo" vedenje svoje bližnje, se mi zdi popolnoma dovolj). Bi morala (celotna) družba dati večji poudarek bontonu in povedati - to obnašanje je za družbo sprejemljivo, tole pa ne. Če imamo na TV oddajo o pravilni rabi slovenskega jezika (nadvse podpiram :) ), bi lahko imeli tudi petminutni kotiček o bontonu. Ravno zadnjič sem prebirala eno kuharsko knjigo starejšega datuma, kjer so na koncu zbrana pravila obnašanja, ko gremo k nekomu na obisk. Čudovita zadeva, ki nikomur ne škodi, lahko pa komu pomaga.
pucca
3. jan 2013 18:05
| JanisJoplin je napisal/a: | ||
|
očitno sva na isto OŠ hodila oz. mogoče ne, ker na naši smo tud punce znale hudiča narest. sem napela laks med 2 ulični svetilki in čakala, koliko ljudi se bo spotaknilo. verjemite, da sem so se!!! par mesecev si nisem upala v bližno trgovino, ker me je bilo strah, da me bo ena od prodajalk spoznala. ti kar povem, da sem znala zelo močno in točno zadet z pihavnikom oz. poslinjeno, papirnato kroglico. brcnit v jajca tudi ni bil problem, sploh ko je kak zelenec mislil, da me lahko pošlata. o rabutanju niti ne bi razpravljala. enkrat sem se spravila med glavnim odmorom s kredo porisati stol učitelja, da je imel čisto belo zadnjico/hlače, ko je vstal. da niti ne govorim, kako sta morala starša v šolo, ker sem se trudila narisat, kako 2 sexata (približno sem vedla, kaj to pomeni, ko smo se pogovarjali med vrstniki, ampak roko na srce, bila sem stara 10!!!) in verjetno to ne bi bil problem, če ne bi to počela med uro matematike!!! je pa zanimivo, da so bile to edine govorilne ure, ko oče ni bil jezen, ko je prišel domov. po moje samo za to, ker ni vedel, kaj bi rekel.
me je pa seveda hkrati velikokrat pekla vest.tudi slišala sem jih marsikaj na račun mojega "pobalinstva".
kakorkoli že, najboljši komentar na celo debato, je vsaj zame od MameF oz. Mojce, ki za moje pojme najbolje razume, kako ljudje delujemo - odvisno od situacije, ki nam je v tistem trenutku dana.
Mamka Bršljanka
3. jan 2013 18:44
| 666 je napisal/a: |
Mislim, da k odraščanju - vsaj za fante - nujno spadata upor avtoriteti/pravilom/omejitvam in razgrajaštvo per se. Pobalinstvo, če hočete. Obstajajo izjeme, a so prav to - izjeme. Vsaj z moje perspektive na odraščanje mene in moje generacije (kakih 120 otrok iste starosti z moje OŠ). |
Potem pa taisti pride v SŠ in je čiiiiiiisto drugačen. 
rimljanka
Kulinarična Slovenija ne odgovarja za vsebino foruma! Vse napisano je odgovornost piscev besedil.
Za pošiljanje sporočila v forum, morate biti vpisani v KulSlo. Kliknite na VPIS! Če ste že vpisani in niste prijavljeni se prijavite.
Forumi (vroče teme)
| Kaj jutri za kosilo? |  johana |
| MOJ vrt | malaga |
| malo za hec | anjica1998 |
| Kaj danes za zajtrk | johana |
| Ločevanje živil 90. dni - 5. del | dočka |
Video recepti
Skutna pita
Dušeno rdeče zelje