Ljudje v hotelski restavraciji

4. jan 2013 11:47

Buhmeobvaruj starčkov, ki so v mladosti pljuvali une kuglce in nastavljali rajsnedlne na stole....

Vmes nekje so ti starčki v življenju ugotovili, da morajo biti "diplomatski".....in nehajo pljuvat in razbijat...

Na stara leta funkcije opešajo, mišice popustijo.....in butne vse na plan. Katastrofa, skratka.

Bo že držalo, kot je nekoč neka dama rekla: "Mlad butelj, star butelj!"

4. jan 2013 12:24

Joj, joj, Mygrace, pazi, da se ne boš spekla od silnega žara svojega svetniškega sija.

Jaz bi se raje bal ljudi, ki trdijo, da nikoli niso nič neumnega storili in da so se že rodili zgledni.

4. jan 2013 12:25

Ajej, uporniški otrok pa tudi kreativni otrok spada v obdobje odraščanja in tudi spoznavanja sebe in okolice. Tudi preko napak in spoznanj kaj je prav in kaj narobe. In se to lepo vdela tudi v vrednostni sistem. Zato v odrasli in starejši dobi ta uporniški otrok nima potrebe, da bi skakal ven. Kreativni pač a to je pod budnim očesom odraslega dela še kako dobrodošlo.

Če pa si tega v otroški dobi ne pustimo, nam pa tale, že adaptiran upornik, malo ven buta, kanede Mygrace

4. jan 2013 12:27

rimljanka, strinjam se z vsem, kar si napisala. Bi pa k temu:

dodal še, da se precej prevzema tudi od vrstnikov.

4. jan 2013 12:28

In kaj naj bi butalo ven???????

4. jan 2013 12:50

Tebi, 666, pa tole (če je bila tvoja opazka kakor koli namenjena meni):

- rodila sem se zgledna (tako, kot vsi)

- neumnosti počnem nonstop

- v prostem času tudi umnosti

Je pa tko, da če so otroc zatrti, se morajo skompenzirat na že nek način, no.....

Prava iniciacija pa itak vemo, kaj je, a ne?

4. jan 2013 13:30

Pobalinstvo, objestnost, nagajivost in še marsikaj, so največkrat lastnosti otrok, ki iščejo pozornost zaradi tega ali onega vzroka in hitro podležejo skušnjavcu.

"Ozdravitev" je odvisna od reakcije odraslih, pa naj bodo to starši, tete, strici, učitelji, sosedje.....dovolj je ena sama oseba,   ki bo razumela, ki BO, ne ozirajoč se na razburjanje upornika v otroku.

Brez tega je težko izkoreninit zlobo, morda se potuhne, skrije, za kratko, za dolgo, kdo ve, odvisno od okoliščin, a izbruhnila bo, če ne prej, pa v zrelejših letih, ko imaš ponovno čas za premišlevanje o svoji vlogi na Zemlji.
Ena najostrejših bolečin je občutek, da si "nikogaršnji", brez povezave z drugimi.

Kar se hotelov tiče, zanimivo, da se nekateri znova in znova vračate na "kraj nesreče" in vas to še vedno vznemirja

Je pa tulka lepo napisala, kje se začne vzgoja, oziroma, kje so spremembe sploh možne.

lp

4. jan 2013 20:02

Uh jaz se spomnim letošnjih počitnic v enem večjih kampov na Hrvaški obali, vse mirno, nobenega letanja, teženja, vtikanja v sosede....dopustniki večinoma Nizozemci in Poljaki.....

4. jan 2013 20:52

Obnašaj se tako, kot eliš, da se drugi do tebe

4. jan 2013 21:17

Ni vse tako črno temno, kot je tu opisano, ker če bi temu bilo tako, bi hotelska vrata, bila že zdavnaj zaprta.Tudi naše pleme, si je nekoč lahko privoščilo dopustovanje v hotelih in na to imamo same lepe spomine. Daleč od tega, da smatram, da smo tam bile perle, kje pa.......znali pa smo se vklopiti v normative, kjer smo bili prepričani, da iz njih nismo izstopali. Morda smo s seboj nesli tudi malo več tolerantnosti pri kateri se nismo dali motiti. Lepo smo se imeli, nihče nas ni oviral, ker smo se posvečali sebi, ne pa drugim.

Vseeno pa bi rada zaključila z mislijo:

Vsaka vzgoja je najbolj prepričljiva, če je podkrepljena z zgledom