10. sep 2012 17:41
Hm, očitno nekaj delam narobe, da izpadem ravno obratno 
, ker resnično nisem ničesar razumel kot napada nase. Tisto o "osebnem obračunavanju" je pomenilo, da se nehajmo ukvarjati z mojo (ali kogar koli druega) osebnostjo in govorimo o vsebinskih stvareh.
Sicer pa hvala za strojenje, ja 
10. sep 2012 19:11
| Vendelina jr. je napisal/a: |
@Maxi 25: V tistem delu, kjer 666 trdi, da je bogastvo Zahoda nastalo na izkoriščanju Vzhoda in Juga, ima pa čisto prav. Je pač na kratko ubesedil logiko globalizacije, ozrioma negativne učinke globalizacije. Ker stvarnost, draga Maxi25, je večja in širša od tega, kje in kdaj boš ti kupila stanovanja. In tisti, ki so jih kupili po Jazbinškovem zakonud, so jih pač kupili. Naj te razsvetlim, pred Jazbinškovim zakonom je bil tri leta v veljavi revalorizacijski faktor, s katerim so se revalorizirale glavnica in obresti na kredite. In ja, inflacija je bila tako nekako od 15% na mesec pa navzgor. Oziroma, bila je hiperfinlacija. In so se morali ljudje salamensko znajti, da so kaj odplačali. Pa glej ga zlomka, nekako se je vsak znašel. Je pa res, da je vmes propadla država... Moj point je, kar ti je povedala limnol nekaj strani nazaj (in ima prav, ker medve sva po starosti tu negdje...), da ni bilo lahko ne generaciji dvajset let nazaj, pa tudi generacija trideset let nazaj je imela težave, pa tisti štridset let nazaj tudi. Samo da so generacije od prej malo manj jamrale in malo več ukrepale. Morda tudi zaradi tega, ker niso imele udobne izkušnje. Ker, če je človek rojen v udobni izkušnji (govorim generacijsko in generacije rojene konec osemdesetih in začeteke devetdesetih imajo predvsem udobne izkušnje) in potem, ko je za mišjo dlako manj udobno, je pa že panika. Bo že res tista, da udobnost ubija kreativnost. Na vseh področjih.
|
Dobro Vandelina, sem že dobila odgovor od osebe, ki sem jo to spraševala.
Kar se tiče pa inflacije in kako hudo je bilo tistim, ki so jo imeli priliko izkoristit, pa ne bom nič rekla. Rekla bom samo to, da ja...hudo je tistemu, ki ni iz tega potegnu več. Pika. Celo leto sem pripravljena jesti kruh in vodo, če potem lahko v 4 letih odplačam stanovanje.
Danes je drugače. Skoraj da moraš 30 let jesti star kruh in piti vodo, da boš lahko odplačal kredit in molil boga, da obdržiš službo. Tako, da generacija, ki je doživela te inflacije....nebi. Ja, ni bilo praškov, pa milke in teh jajc. Ste imeli pa streho nad glavo in službe.
Maxi25
10. sep 2012 19:58
| Maxi25 je napisal/a: |
Celo leto sem pripravljena jesti kruh in vodo, če potem lahko v 4 letih odplačam stanovanje. Danes je drugače. Maxi25 |
A res? Daj no? Pokaži mi enega, ki ne bi šel v tak deal, pri nas ali kjer koli drugje na tem svetu, zdaj ali pred poljubnim številom let in desetletij.
Punca, verjamem, da se počutiš izgubljeno, ko začenjaš samostojno življenje in se moraš sprijazniti z nekaterimi grdimi resnicami o življenju. Recimo, da hladilniki nimajo funkcije samodejnega polnjenja in da ročno polnjenje stane - toliko, da te zmrazi, ko gledaš, kako ti bankovci ob tem frčijo iz denarnice in če plačuješ še najemnino za sobo ali stanovanje, je plača tam nekje po dveh tednih že fuč. Ko končaš šolo, prislovična radodarnost babic in tet v večini primerov izpuhti, češ, saj zdaj pa je čas, da si najdeš službo in služiš svoj denar. Potem ti pa počasi kapne, da je poleg polnega hladilnika tudi streha nad glavo nekaj, kar niti pod razno ni samo po sebi umevno. Ampak s tem so, smo se in se boste morali sprijaznili vsi, ne glede na leto rojstva. Ja, obstajajo tipčki, ki so podedovali meščanska stanovanja po tetah ali so jim očetje za maturo kupili garsonjero, za diplomo pa hišo. Seveda so. Ampak očitno tebe ni med njimi in nobeno cepetanje tu ne pomaga, deliš pač usodo velike večine državljanov svoje domovine. Velika večina nas je pač do svojih stanovanj prišla šele potem, ko smo dali skozi temeljito šolo podnajemništva in najemništva, preštevanja, seštevanja, valutnih, kreditnih in kdo ve kakih poslov še, honorarnih, pogodbenih in drugih zaposlitev in pogodb, nudenja in prejemanja prijateljske podpore in pomoči, pa veliko let praznih hladilnikov (z obdobji brez hladilnika). Pa zaradi tega nikomur nič ne manjka in tudi življenje ni kar šlo mimo, ampak smo ga bili deležni točno toliko, kolikor smo se potrudili in smo sami hoteli. In tudi ti ga boš, če ne boš zapravljala časa z jamranjem. Seveda lahko tudi jamraš še naprej, ampak dovolj si bistra in sposobna, da se postaviš na svoje noge - moraš pa pri tem svoje življenje in svojo prihodnost vzeti v svoje roke. Toliko rada se pač moraš imeti - ker toliko rad te ne more imeti nihče drug.
Sonja
10. sep 2012 21:07
Limnol, 
In močno dvomim, da je dandanes težje priti do stanovanja/hiše, kot je bilo v času, ko sta hišo gradila moja starša (stanovanj v bloku, na deželi takrat pač še z lučjo nisi našel). Res pa je, da je bilo takrat odrekanje nekaj samoumevnega, do take mere, kot je danes večini (meni tudi, seveda) skoraj nepojmljivo.
rimljanka
11. sep 2012 7:19
| limnol je napisal/a: | ||
A res? Daj no? Pokaži mi enega, ki ne bi šel v tak deal, pri nas ali kjer koli drugje na tem svetu, zdaj ali pred poljubnim številom let in desetletij. Punca, verjamem, da se počutiš izgubljeno, ko začenjaš samostojno življenje in se moraš sprijazniti z nekaterimi grdimi resnicami o življenju. Recimo, da hladilniki nimajo funkcije samodejnega polnjenja in da ročno polnjenje stane - toliko, da te zmrazi, ko gledaš, kako ti bankovci ob tem frčijo iz denarnice in če plačuješ še najemnino za sobo ali stanovanje, je plača tam nekje po dveh tednih že fuč. Ko končaš šolo, prislovična radodarnost babic in tet v večini primerov izpuhti, češ, saj zdaj pa je čas, da si najdeš službo in služiš svoj denar. Potem ti pa počasi kapne, da je poleg polnega hladilnika tudi streha nad glavo nekaj, kar niti pod razno ni samo po sebi umevno. Ampak s tem so, smo se in se boste morali sprijaznili vsi, ne glede na leto rojstva. Sonja |
Sedaj ne vem, ali sem bila ravnokar ocenjena, da sem ravnokar začela samostojno življenje in se prvič soočam s stroški? Sem ocenjena, da ne vem, da moram sama hladilnik napovnit? Da sem imela babice in tete, ki so me na polno zalagale z denarjem med študijem?
ajajaj, slaba to. Niti ena stvar ne drži.
Sicer pa ja, očitno niste dojeli mojega pointa. Se strinjam, da je treba v življenju nekaj narest in se odpovedat, da nekaj imaš. Mislim, meni to ni treba govort, ker sem ena izmed tistih. Ampak, sam sistem ne dopušča. Je lepo ena uporabnica napisala par postov nazaj, da ko pride meja, ko nimaš več kaj prišparat - potem pa kako naprej?
Maxi25
11. sep 2012 7:46
@666: no, še je šansa za tebe, ker priznaš kadar nimaš prav in ne trmariš naprej, kot nekateri ( čeprav si mal poskušal ). Pa še zravn, prebereš kaj kdo napiše, kar ni ravno navada, nekateri se sam repinčijo. Sam tako naprej
@ mi querida amiga: kongratuliram, ravno si blestela v tej temi ( še jaz bi ne znal tako
)
ežoj
11. sep 2012 7:56
Sem dojela. Tvoj point je, da bi bilo tebi super, če ti sistem tega ne bi preprečeval. Ajajaj, slaba to. Ker ne drži. Ta sistem še vedno v celoti dopušča, da si meje določamo in jih premikamo sami. Razmisli malo: kaj znaš, česar drugi ne znajo ali nočejo? In kaj od tega potrebujejo? Od tu naprej pa bo že šlo, ne?
Sonja
11. sep 2012 8:02
hehe, ja no sej...tukaj je pa sedaj problem. Ker hudiča konkurenca je huda, se mi zdi, da vsi izredno veliko znajo 
No ja, edino pri statistiki se ljudem zalomi, kar pa mene rešuje. hihi
Mygrace
sporočila: 6506
11. sep 2012 8:39
A kdo mogoče ve, po koliko bo kilogram moke to zimo?
Mygrace
11. sep 2012 8:45
Dober statistik je zlata vreden, sploh, če obvladaš podatkovno rudarjenje, bi ti moralo iti zelo dobro (tu bi bila tudi jaz tvoja potencialna stranka). Tvoj deficit je torej na področju samopromocije, ampak tega pa res ne bi smelo biti problem odpraviti...
Kulinarična Slovenija ne odgovarja za vsebino foruma! Vse napisano je odgovornost piscev besedil.
Za pošiljanje sporočila v forum, morate biti vpisani v KulSlo. Kliknite na VPIS! Če ste že vpisani in niste prijavljeni se prijavite.
| Kaj jutri za kosilo? |  Dragička |
| MOJ vrt | malaga |
| malo za hec | anjica1998 |
| Kaj danes za zajtrk | johana |
| Ločevanje živil 90. dni - 5. del | dočka |
Bovla po kitajsko
Jajce na oko v ramekinu, s šunko, sirom in zelišči
