4. sep 2013 15:08
Saj, le zakaj potegniti iz takega intervjuja pozitivne reči, če se lahko obregnemo ob malenkosti, ki jih, kot pravi Cila, eni razumemo ne zgolj in izključno dobesedno, drugi pa žal le dobesedno.
Prav zanimiva bi bila analiza razmerja obiskov mama/oče (zanemarimo babice, sestre, brate) na govorilnih urah. Na osnovnih in srednjih šolah, pri razredničarkah/razrednikih in tudi ostalih učiteljih.
Cila, spomnim se ne, ker se ne morem, nikogar še, vsaj v času, ko sem včlanjena in aktivna tukaj, ni bilo. Dvomim, da se motim.
rimljanka 
. Jaz sem velika podpornica varuhov otrokovih dolžnosti in učenja in usmerjanja v samostojno delo in v tem kontekstu mi je razmišljanje gospoda Juharnta zelo blizu. Na kar želim opozoriti je to - to je materija s področja lingvistične antropologije - da je v slovenski kulturi nekako vseprisotna mati in nekako stano odsoten oče - in da smo to vsi ponotranjili in niti ne prepoznano več kot defekt. In mislim, da je g. Juhant tudi padel v tole past ponotranjanja. Ni tule tista zgodba o moških in ženskih opravili (čeprav sta si ti zgodbi blizu), temveč zgodba o tem, da smo obremenjeni z likom matere in to se pozna povsod, ne da bi se tega zavedali. Reče se: "naj pride mama v šolo" in to rečejo tako učiteljice (in redki učitelji) , reče se "kaj je pa mama rekla" kadar se vpraša po mnenju staršev in oče je tule kvečjuemu druga možnost, reče se "mami povej..." No, sedaj si pa v vseh teh kombinacijah zamislite besedo oče namesto mama in kako vam zvenijo? Če vam zvenijo malo čudno, je to znak, da smo pač sociaizirani v slovensko kulturo. Saj ni, da ne uporabljamo v takih stavkih tudi besede oče, ampak to je vedno kot druga možnost ali pa neke vrste ekxtremni primer, ko gre za nekaj, v kar je lahko udeležen samo oče. Medtem pa nastopa mama v stavkih, v katerih je udeležena bodisi mama ali pa "eden pd staršev" in tisti eden od staršev - tega pri nas socializacijsko gledano nikoli ne enačimo z očetmo, temveč z mamo.
