8. jan 2012 19:44
cvetka5 je napisal/a: |
Saj ne da jo ne bi hotela imeti ob sebi, vendar me je strah da bi jo ponoči poležala, podnevi jo moram pa imeti potem skos na očeh da ne bi slučajo padla iz sedežne....v posteljici je pa sigurno na varnem. Pa tudi skrbi me da bi se prehitro razvadila in z mojim ne bi imela več nobene zasebnosti ker bi vedno hotela spati med nama.
cvetka5
|
Cvetka, varnost, bližina in crkljanje nimajo nič skupnega z razvajanjem. Razvajnje je druga zgodba, zame se to začne potem, ko otrok neke stavri že dojema, pa s svojim obnašanjem preizkuša meje potrpežljivosti staršev. Enajst dni satr otrok pa je za to še premajhen.
Jaz sem svoja otroka imela ob sebi, ko sta za to kazala potrebo, ko je bil čas, pa sta mirno zaspala v svoji postelji.
Včasih sta, še kot čisto majhna, zaspala v svoji posteljici, včasih ob meni, včasih med nama, kakor je naneslo. Pri kakšnih šestih mesecih smo ju dali spat v njuno posteljo, pustili majhno luč, če sta bila nemirna, ju hodili pobožat, se odzvali, če sta zajokala. Skratka, dali smo jima vedeti, da nista sama.
Za trenrianje strogosti boš imela še dovolj časa. Govoriti o zasebnosti pri majhnem otroku? Verjetno si mislila, da otrok sodi v svojo sobo, vidva pa mir v splanici? Se da doseči. A potem, ko so malo večji. A mi nismo zapletali. Hči je hodila ponoči iz vsoje sobe k nama skorajda v spanju, do kakega sedmega leta, včasih se niti zbudila nisva in sem jo zjutraj le začutila v naročju, vgnezdeno. Pa kaj? Taki trenutki še prehitro minejo. Sin pa je vedno hotel spati v svoji postelji, le eno obdobje je bilo, ko sta zaspala v najini spalnici, pa smo ju potem odnesli v njuni sobi. Ali pa sta zjutraj oba prišla k nama, ob koncih tedna, ko ni bilo jutranje naglice.
Jaz bi uživala ob malčici. Stisni jo sebi in zaspi z njo, tud oče naj to več krat naredi. To je izkazovanje ljubezni, ne razvajanje. Zasebnost med vama pa ni nujno vezana na to, kje otrok spi.
mamamia