4. jan 2012 22:54
| nola je napisal/a: |
Ja potem smo pa očitno pametovale o 'olju za friganje', ki ga uporabljamo tudi pri nas in se dobi v vsaki trgovini. Zakaj ga je sodelavka uvažala iz Graza? Najbrž je bila tako navajena, kot smo vsi navajeni, da to ali ono počnemo na določen način pa če je praktično ali pa ne.
|
Veš, kaj sem razmišljala - da verjetno v tistih časih (Milka Planinc, stabilizacija & co) vam, ki ste bili blizu meje in ste imeli prepustnice (saj se ne motim, ste jih imeli na Obali, ali ne?) navadno "belo"olje ni pomenilo take "težko dobavljive" zadeve. Vsaj moji tule na Krasu za pol stvari, ki smo jih mi v Celju "pogrešali" ne vedo, ker so bili navajeni pač hoditi po "špežo" čez mejo. Jaz pa se spomnim (zdaj govorim o letih nekje od 1977 - 80, mogoče še kakšno več), da so nam blokovskim otrokom sosede rade dale kak dinar več za "čigume", če smo jim šli stat v vrsto in kupili olje ali prašek ali kavo, ko so te dobrine prišle v trgovino. Kolikor sem takrat razumela, so prodajalke eni osebi prodale samno po 1 prašek, ali 1 zavoj kave ... In tako so si gospodinje pomagale, da so do zaloge večje olja prišle takrat, ko je sploh bilo v trgovini, tudi s "sposojenimi" otroki :)) Mi pa tudi nismo imeli nič proti, če smo zraven še "zaslužili" za "čigume" ali sladoled
In tako, kot pravi Rimljanka : za nas je bilo iti v Avstrijo kot oditi v "Indijo Koromandijio". Tistih en - do dvakrat letno smo si napasli oči na prepolnih policah in si nabrali zaloge "luksuza", ki ga nismo videli vsak dan v domačih trgovinah. Se spomnim, kako smo bili "važni" v šoli, če smo imeli Jolly barvice ali pa "dišeče" radirke (ki itak niso bile dobre za radirat, samo barvaste so bile in lepo so dišale), pa "čigume" v dolgi verigi, take barvaste kroglice so bile, hitro so postali trdi in brez okusa, toda pomenili so nam več kot vsi domači krofi od stare mame
, pa tiste plastične ure, ki si jih dobil kot darilo v pralnem prašku,. kako smo jih pazili in ponosno razkazovali, pa pločevinka Pepsija in deodoranti Impulse ... (zdaj manjka samo še: o, moja mlada letaaaaa
No, mislim, da je vzrok za nakupe (tudi zelo vsakdanjih stvari) v Avstriji pri ŠTajercih prav ta: bogastvo izbire, ki je pri nas ni bilo, pa bleščeče trgovine, polne, prepolne (nikoli ni zmanjkalo kave ali olja kot pri nas), pa tisti občutek, da je "tam čez mejo vse boljše in bolj okusno". Vsaj moj otroški spomin je tak Aja, pa riža ni bilo potrebno "prebirati" (čistiti), ker v njem ni bilo kamenčkov, kot v našem domačem ohridskem rižu - to mi je še posebej ostalo v spominu s počitnic pri stari mami, kjer sem nergala, da me ima za Pepelko, ko moram kar naprej prebirati riž
Ona pa je rekla, da je mene za to delo izbrala zato, ker "imam edina v hiši fine delikatne prstke" Pa še plastično vedro si dobil ob nakupu petih kg škatel riža naenkrat, kar je bilo za našo staro mamo, ki je že težko prenašala težka, pocinkana vedra, sploh pomembno.
Kako smo bili takrat srečni zaradi kupa cenene plastike, prav hecno .... zdaj pa se ob vsem obilju na trgovskih policah in v domačih shrambah toliko zmrdujemo in "jamramo".
No, sem že čisto zašla z osnovne teme, upam, da avtorica ne bo preveč jezna Ja, tole bi bilo že za posebno temo v stilu knjige Slavenke Drakulić: "Kako smo preživeli komunizem in se celo smejali"
Recept za pecivo od Dolenc52 izgleda zanimivo, ga bom takoj zapisala in preskusila, ko pridem do bučnega olja.
Mojca
Kaj pa kakšna slikca? Kakšne kreme si pa uporabila?
