1. jan 2011 14:41
Tulka, tudi jaz ti lahko samo zaploskam, vse kar si povedala, drži kot pribito! Pri nas doma smo se letos prvič, ker imamo mladega psička, soočili neizmernim strahom in nemočjo uboge živalice. Petard in ognjemetov pa itak že prej nisem marala.
Oba moja mačka sta na srečo čisto "skulirana", res je da sta v hiši, toda očitno ju ne moti ne pokanje, ne bliskanje. Tudi kuža na posamezne poke ni kaj posebej reagiral - do sinoči. Ves čas ga imamo v hiši, pa vendar je nekaj dni nazaj začel nervozno lajat zaradi pokanja. Ko sem poledala skozi vrata, sem videla zakaj - ognjemet ga je prestrašil. Verjetno zelo težko prenaša tisto žvižganje raket in bliskanje.
No, sinoči je že izgledalo, da bomo večer preživeli mirno ... dokler ga nisem morala peljati na dvorišče opravit potrebe in ravno takrat so v soseščini sprožili eno veliko baterijo svetlobnih raket. Grozno, kako je ta uboga žival znorela, lajala, cvilila in se zaletavala v vhodna vrata, da sem jih komaj odprla, da sva lahko šla nazaj v hišo ...
In mirnega večera je bilo konec. Ubogi kuža se je ves tresel, se zvijal v klobčič v temne kotičke, niso pomagali ne priboljški, ne igračke - nič. Po kakih dveh urah agonije je pokrit z dekico ob glasno navitem radiu le mirno zadremal in tako na srečo preživel tudi najhujše kanonade ob polnoči. Če me še kdo vpraša, kako sem silvestrovala, lahko povem: zaradi človeške neumnosti sem sedela v kotu na mrzlih ploščicah s preplašenim psom v naročju. Evo, to je bila naša "najbolj nora noč v letu". Jezna sem in razočarana nad primitivnostjo mojih sorojakov.
... in veste, kaj je meni najbolj ogabno? Ko bomo po vsem razmetavanju z denarjem za pirotehniko na to "najdaljšo noč v letu" že v ponedeljek spet jokali zaradi recesije, zbirali evčke za družine, ki nimajo niti za pošteno kosilo in jaz se bom na društvenih stojnicah trudila od mimoidočih izvabiti vsaj kak evro za pomoč brezdomnim živalim.
Samo sinoči pa smo v zrak pognali na stotisoče evrov Ogabno in primitivno, pa naj se še tako grobo sliši.
Lahko bi opisovala tudi "silvestrovanje" v manjšem primorskem mestecu na prostem, kamor smo leta 2001 "peljali otročke gledat Dedka Mraza", pa bi porabila preveč prostora. Kaj sva dve družini s štirimi otroki, starimi od 2 do 4 let doživljali tisti večer, veste vsi, ki zaradi otroških solza in preplašenega moledovanja "gremo domooooov", sovražite petarde tako kot jaz.
Za konec si bom sposodila citat Siolove kolumnistke:
Če našega "novoletnega razpoloženja, veselja in praznične topline" ne moremo razkazovati drugače kot s sprožanjem mini uličnih bombnih napadov, potem je z nami nekaj resnično narobe.
vir: http://www.siol.net/slovenija/rubrikon/mnenja/201
Mojca
Sporočilo je spremenil(a) mamaF dne 01. 2011 14:43