15. dec 2011 0:56
No, pa da vam še včerajšnjo povem.
Z enim zidarjem, Bartolo po imenu, ki poleg tega, da že petdeset let izbrancem zida hiše, suhe škarpe, škaline, pazi in hrani vse mačke in stare babe tod naokoli, sva se včeraj srečala pod eno zelo visoko cipreso. Je bilo slišat mačje rentačenje in renčanje, meni je bilo že kar takoj sumljivo, ker me je že pred leti takole naplahtal en škorec v našem stanovanjskem borovcu. Bartola je pa kar vztrajal 'zapela se jedna mala u granu, idi vidi koja ti fali'
Meni ni nobena falila, nasprotno, ker sem pustila vrata odprta, se je ena posrala pod mizo.
Ja, sem spucala, in ker se je še potem takozvana mačka drla iz drevesne krošnje, se mi je to zdelo še manj verjetno. No, vidi koju lojtru ima Jaka (ja ja , že vem , tako gasilsko).
No. Sem se odpravila po lojtro, v tem trenutku pa iz drevesa zaprhuta šoja, malo po mačje zaprha in se še čisto po šojasto zadere.
Bartola je bil precej nejevoljen, on nikoli ne preklinja, je pa rekel samo ' e, sad si sve rekla! in je kar šel proti Piranu.
nola