18. sep 2011 20:44
Se dere pred pol ure boljša polovica (no, ja): "Prid gor, prid hitr gor!!!" "Ne grem, jem!" "No, prid, prid, s polhomj se gledava iz oči v oči na en meter!!" Pograbim mobi in nastalo je tole:
Vem, slike so obupne, polhek je bil pa srčkan, da veste. Še zdaj ne veva, kako je prišel v vežo, čeprav nama že ves mesec rogovili po dilah (ponoči, se razume). Kaj čmo, je bukev obilno obrodila, okrog hiše se pa bukev ne manjka. Ko sva mu odprla vrata, je skočil na balkon, z balkona tri metre nižje v travo, nato jo je pa popihal na varno v gozd. Mi je na misel prišla zgodba. F. S. Finžgarja Hudournikova polha dva. Če je še niste prebrali, jo preberite prej ko slej. Luštkana kot - no, kot polhki!
lp
cervus