Zakon privlačnosti

21. apr 2010 16:18

Tortica kulinarika je primerna za vse. Uživam pri prebiranju raznih tem in se ne sprašujem, če sodijo sem ali ne. Tu so odlični sodelavci, lepo je debatirati o "svačem", tako se počutim kot v krogu prijateljev. Vedno nimamo enakih pogledov, nismo vsi enako izobraženi, nismo enako stari, se pa dopolnjujemo in celo izobražujemo.

21. apr 2010 16:49

"Tudi mene zanimavajo vaše izkušnje z zakonom privlačnosti, čeprav ne vem, če je kulinarika res primerna.."

 

eh, tortica, včasih si je treba malo oddahnit tudi od kuharije ...,

 

mamamia

mamamia

21. apr 2010 16:58

Knjiga Skrivnost mi je bila všeč. Če ne drugega, me je naučila misliti in delati stvari v (še) bolj pozitivno smer, kot sem jih delala prej. Sama po sebi nisem negativen človek, bolj realist, ki se trudi poiskati v vsaki situaciji pozitivne stvari in izhajati iz njih.

Ta pozitivna naravnanost pa dejansko manjka ljudem. Človek, ki je negativno nastrojen, okolica okrog njega reagira negatvno (kar je logično). Jaz osebno se negativnim ljudem, ki znajo samo "šimfat" (po domače povedano), izognem v velikem loku, saj te kaj hitro "okužijo" s svojimi negativnimi mislimi in pričakujejo, da jih boš "nahranil" s svojim negativnim pogledom... Me ne zanima.

 

Knjiga Skrivnost je vsekakor vredna branja. Kaj kdo potegne iz nje, pa stvar pogleda. In seveda se je lahko lotiš tudi z mislijo: "Hej, tega pa jaz ne verjamem", ampak kmalu lahko hitro ugotoviš, da pa je nekaj resnice v njej... Predvsem v smislu karme: to kar daš, dobiš nazaj.  Evo, to jaz verjamem.

 

 

21. apr 2010 17:41

Zanimivo, mene pa knjiga Skrivnost sploh ne pritegne. Mi jo je podarila prijateljica, polna navdušenja nad to knjigo, a ko sem jo začela brati, me nekako ni pritegnila. Kot da nisem kaj novega odkrila v njej. Kaj vem, mogoče sem preveč stvarna, da bi se prebijala skozi tam zapsiano, meni so nekatere zadeve zvenele osladno.

Pač različno dojemamo tovrstno branje.

Res pa je, da sem z užitkom prebrala Tibetansko knjigo o umiranju.

 

In se s trinjam, da če okoli sebe trosiš pozitivne misli, se ti pozitivno tudi vrača. Ali, natančneje, tudi če ni vse pozitivno, mi sami s svojo pozitivno naravnanostjo vzamemo za dobre tudi slabe stvari. Nekako v smislu reka, ki mi je zelo blizu: Najsrečnejši ljudje nimajo nujno vsega v izobilju, oni samo izkoristijo najboljše od vsega, kar jih doleti.

Tako da jaz nikdar ne žalujem za kakšno izgubljeno priložnostjo, ampak iz vsake situacije izvlečem maksimum dobrega oziroma pozitivnega.

Mamamia

mamamia

21. apr 2010 19:18

Jaz sem knjigo Secret podarila bratu za božička - je bil totalno navdušen in je začel delati na stvari. Piše, da tisto kar si zaželiš boš dobil - enostavno povedano. Čez nekaj mesecev pa on meni - Veš, sem si rekel - v roku treh mesecev hočem 1.200€, zlepa ali zgrda ( kako tipična želja ). No, dobil jih je zgrda - od zavarovalnice, ker mu je počila vodovodna cev. Ja, ja, ne pravijo zastonj - pazi kaj si zaželiš, ker se ti želja lahko uresniči. lp, vanjatajnsek

21. apr 2010 19:37

Moja izkušnja oz. ugotovitve mogoče ne sodijo ravno pod to temo, vendar bom vseeno napisala. Ugotovila sem namreč, da vse stvari, ki so se mi vživljenju zgodile pod označbo "slabe" , imajo na koncu pozitivne posledice. To pomeni, da je vsako slabo za nekaj dobro. Poiskusite si sami analizirati posamezne slabe dogodke v življenju in končni razvoj dogodkov kot posledica teh "nesreč". Zanima me, če boste prišli do enakih ugotovitev.

21. apr 2010 20:07

Vikica, to je moj moto v življenju, no, v bistvu sta dva: Kar te ne ubije, te okrepi.

Dokazano neštetokrat, počasi se tega zavedam celo med samo preizkušnjo. Hja, zorimo pač...

strippy

21. apr 2010 20:28

Mi lahko prosim nekdo na preprost način pojasni, za kaj gre pri tem zakonu?

tulka

21. apr 2010 21:35

O.K.: imamo XXI stoletje, bla, bla bla, računalnike, internet, bla, bla, bla, mobilne telefone ( bla, bla, bla ).........., in sedaj naj verjamemo v magijo? Kajti ravno za to gre, za magijo. Zakon privlačnosti ( tulka ) je enostavno verovanje, da si sami kreiramo življenje in sicer dobesedno, z mislimi vplivamo na svoje življenje. Če veliko razmišljamo o denarju, naše življenje se vrti okrog denarja. Celo več: če razmišljamo, kako denarja nimamo, ga res nimamo, če razmišljamo, da ga imamo, ga zares imamo. Želimo nov avto: ni problema, enostavno se delamo da bo kmalu naš in resnično bo naš. Deluje zakon privlačnosti: to o čem premišljujemo, privlačimo na sebe in to se nam izpolni.

Tamo nekje imamo eno temo o magičnih kroglicah. Napolnijo se s sončno energijo in pol lahko peremo brez detergenta. Možno? Nekatere(i) prisegajo da je, pa enaindvajseto stoletje gor ali dol.

Poskusil bom nalit mal čistega vina:

Cela zadeva izhaja iz okultizma. Nekateri avtorji so poenostavili neke tehnike okultizma in jih na osladan ( mamamia ) način prezentirali širši javnosti. Nekateri so, brez znanja okultizma, sami prišli do določenih sklepov, kako stvari funkcionirajo v življenju. Veliko ljudi sploh tako knjigo ne vzame v roke, češ bedarija. Nekateri preberejo in vržejo stran: bedarija. Nekateri poskusijo ( ok, morda jih je življenje pregnalo do konca in nimajo drugega izhoda ) in ugotovijo da ( recimo ) stvar funkcionira. Kaj je res?

Čisto vse je res, resničnost si sami izberete ( razen pri magičnih kroglicah za perilo: tiste kroglice so larifari, ne funkcionirajo niti po pravilih fizike ( ali kemije ) niti po pravilih okultizma ).

Recimo tako ( ne vem v kateri knjigi to piše, sem pozabil ): imate na rinki šop ključev, rabite točno določenega. Lahko ključe, seveda pregledate in najdete " ta pravega ", če je ključev velik, to lahko traja nekaj časa. Kako lažje priti do določenega ključa? Enostavno vržete šop klučev na mizo, s mislijo kateri ključ rabite, in glej ga zlomka, večinoma ključi pdejo tako, da vam je željeni ključ takoj dosegljiv. Izpolnjen mora bit en pogoj: verjeti morate, da se bo to zgodilo. Če verjamete, se bo, če ne verjamete se ne bo, torej sami določate resničnost. Če bi delali meritve, recimo, vržete tisočkrat z mislijo........, rezultat bi bil v okviru statistike in se ne da nič dokazati. To je enostavno po nekakšnih pravilih okultizma, prirejeno za vsakdanjo prakso ( stvar je enaka pri parkingu: pridete na parking z mislijo, češ vse je polno, ne bom našel mesta, in ga res ni.......... ). Avtorji takih knjig, ponavadi ne poznajo dovolj okultizma ( ali zanalašč ) ne povejo, da so določene omejitve, pišejo, kot da je vse mogoče, pa ni: lahko si npr. jaz zamišljam, da sem mis Slo. pa se to ne bo zgodilo nikoli ( celo mis naše vasi nikoli ne bom ).

Nekateri intuitivno čutijo kako je na stvari in se tako obnašajo, nekateri morda tudi poznajo zakonitosti okultizma ( naša Vendy večkrat napiše kaj takega, le ne vem, kam bi je dal, med poznavalce ali one intuitivne, sem prav čakal, kaj bo napisala, pa se mi zdi, da se drži enega pravila iz okultizma: tisti, ki znajo, ne govorijo, tisti, ki govorijo, ne znajo ).

Knjig na to temo je veliko, recimo nekaj: The miracle of mind dynamics ( murphy ), psihic perception: the magic of ESP ( murphy ), Heres help ( kopmeyer ), psyhic energy ( weed ), helping yourself with ESP ( manning ).

Knjige o okultizmu so zelo težke in se zelo dolgo ne razume čisto nič, če koga zanima, najbolj znani avtorji so: A. Crowly, I. Regardie, D. Fortune

ežoj

21. apr 2010 21:46

ežoju, ma si mi večer polepšal , mamamia

mamamia