22. feb 2010 4:53
Evo me, spet nazaj. Torej Valparaiso: zmeraj neki piha ( *ebo jih pacifik, bi ziher slisali rect enega jadinega prijatelja ). Soncno je, vendar ne tako kot v Santiagu, verjetno zaradi blizine oceana in pihanja. Moram naci hostel. Nekaj imam v mislih, najdem taksi, da me pelje v en ( ne drag ) hostl. Vraga, v naslovu manjka, kareri certo ( hribcek ). Valparaiso ( rajska uvala ) je namescen na nekaksnih hribckih, menda jih je 42, in vsak naslov vkljucuje ime hribcka. OK, pogledam v seznam " my favorite " hostl v Valparaisu, najdem enega na Certo Alegro, najdem " tapravi " taxi ( taksisti so " linijski " in ne pelje vsaki vsepovsod. Vsedem se v taksi, pocakamo kaksnih deset minut, da se napolni, nisem navajen sedeti tako, da se me en tisci, taksi pelje, ko je poln, spredaj sedi eden, pozadi smo trije, pa kaj cem, druga drzava, drugi obicaji. Res je tudi, da taxi stane manj kot 1€, pripelje me na iskani naslov. Po mojih internetnih informacijah, naj bi bila soba enoposteljna cca 20 €-v, soba brez kopalnice. Meni ponudijo sobo s kopalnico, kaj pa cem, sprejmem ( un stiskac v meni jamra, kolk bo to stalo, ga vtisam ), naj stane kolikor ce. Za nemecek ne ablajo ingleze, pojasnim nekak, da sobo rabim za dos dias. Grem v sobo, razpakiram, spet ni stola, ni mize, je pa omara, drugac, lepa soba, razpakiram, gazdarica porine pod vrata list v anglescini, napisan z roko, da takoj placam 20.000 pesosov, 10.000/noc ( cca 15 €-v ). OK, to uredim ( onemu stiskacu v meni pokazem jezik ) in se odpravim v mesto. Kaj naj recem? Valparaiso je vpisan pri Unesco-u kot svetovna dediscina. Mesto te prevzame, pa ne vem zakaj. Sigurno ne zaradi vec potepuskih cuckov na cesti. Tudi mack se ne manjka. Tudi ni zaradi kaksnega prosjaka na cesti ( v Santiagu jih skor ni ), niti zaradi nekaj mozakarjev, ki so " omagali " in spijo v parku na travi, ali v kaksni vezi.. Tudi zaradi policajev, ki se z avtom peljejo po parku, za njimi lajajo ena tri cucka, policaji pa pomagajo " vstat " prej omenjenim mozakarjem ( ki so omagali ). Mesto te skratka prevzame, in si reces, tukaj bi se lahko zivelo! Pa ne zaradi razpokanih plocnikov, niti zaradi golobov ( ja, imajo tudi golobe, sicer ne tolk kot v Benetkah, golobi so pa le ( *ebes mesto brez golobov, saj vem serjejo ). Mesto je lepo, domace, ima duso. Ni veliko blokov, v glavnem nizke stavbe, zanimive arihitekture ( mi struckoti
) OK, pustimo hvalospev, lacen sem, poiscem nekaj za kosilo. Grem mim ene gostilne, in me zvabijo noter. Se vsedem, pride natakarica ( vecinoma so moski, crne hlace bela srajca ) na tole mojo bi ziher nasa Vendy imela nekaj pripomb: pa kavbojke niso stajlis ( manjkajo luknje ), zgoraj ima trenerku za odtenek temnejse barve kot " bosnsk modra ", Vendi bi pravgotovo imela pripombo nad belino belih crt na trenerki ( ok, lahko bi res bili bolj beli ), zagotovo bi je zmotile obline, ces, da jih je prevec ( kako lahko zenska ima prevec oblin, mi sploh ni jasno ), jaz bi pripomnil edino, da bi lahko imela kaksen dekolte, kaj pa ima skrivat, ce je ze tako obdarjena. Izbira, kaj bom jedel niti ni tezka: ribo ( cast in slava mogocnem pacifiku ). Vina nimajo na kozarce, vzamem pollitarsko steklenico, vse skupaj dobro, cca 15 €-v. Odpravim se naprej po mestu, skor da upostevam jadin nasvet, da se vrnem ( *ebes mesto brez slascicarne ), ko pa, presenecenje: najdem slascicarno ( pa v kratkem se dve ), seveda se vsedem. Narocim nekaksne rezine ( tri plasti lisnatega testa vmes nekaksna vanilijeva krema, prelito z cokolado, dobro ), spijem zelo dober sok ( se mi zdi, da je iztisnjen iz sadja, ni industrijski ), sem ze utrujen, grem v sobo. Komaj pridem, hostl je v hribu, stopnic za ene dvajset nadstropij, odslej bom s taxijem..........Skopam se, se mal vlegnem in zbudim se cez stiri ure..........Poiscem internet v hostlu, nekaj scarajo, in dela, sedaj moram nehat, bodi dovolj za danes.
Glede ure: v Sao paulu je bila ura ( tako so povedali in tako je bilo na tisti potovalni mapi oznaceno ) da je cas tri ure sa nasim. Na letalu za Santiago so povedali, da je ura v santiagu eno uro pred Sao Paulom. Jaz sem uro nastavil v Santiagu na letaliscu: pri meni je sedaj deset do enih, ponoci, sedaj bom koncal in bomo videli kaj bo zapisano.
Vse je res, edino tisto stojisce na strehi niso imeli: avtobus je taksen kot pri nam ( klimatizato ).
ezoj