20. feb 2010 12:10
No, ne recejo gospod ampak senor ( pasaher ) ( barbara ). No, pa se nekaj besed o potovanju. Iz Pariza, letalo gre naravnost prek Biskajskega zaliva, preleti tisti vogal Pirinejskega polotoka, ki je Spanski in prek atlantika do Sao Paula. Let do atlantika ( Francija, Biskajski zaliv ) traja cca 3 ure, prek Brazilije cca5, potem se atlantik preleti v ene 4 ure, kar ni velik v primerjavi s potovanjem v S. Ameriko. To vse vem, ker je letalo Airbus 380 in pred vsakim sedezem je monitor, na keterem lahko zberes nekaj filmov, muziko ali pa mapo potovanja z pokazano pozicijo letala, preleteno razdaljo, koliko je se ostalo in cas prihoda. Enkrat sredi noci, so nas zbudili z cingljanjem onega zvoncka za privezovanje, letalo je treslo kot sto hudicev ( cesa takega se nisem nikoli dozivel ), kapitan je v portugalscini nekaj na siroko razlagal, razumeti je bilo edino " turbulenca unexpektado ". Potem je po anglesko povedal, da smo vpadli v mocno turbulenco, da s avionom ni nic narobe ( ces, da je kaj narobe, bi nam ( kao ) povedali ) in da so piloti drugih letal povedali, da bo tega konec cez dvajset minut. Mal je strasljivo bilo to, da je pilot spreminjal moc motorjev in se to nekam cudno slisi, tega se med normalnim poletom nikoli ne slisi. V letalu je bilo slisati mocno hlipanje ene punce in nekaj globokih vdihov. Jaz sem vkljucil unega fatalista v meni: ce je taka usoda ( da namocim rit v Atlantiku ) pa naj bo, sem pripravljen. Kdo sem jaz, da bi se boril bojeval proti usodi? Res sem tudi cevlje obul, nekako se mi je zdelo primerno, za plavanje do brazilije bi jih mogel sezut. Polet iz Brazilije do Santiaga ni posebej zanimiv, razen preleta Andov, ki so res mocno gorovje ( nic se ne lazejo ). Letalo leti cez Ande nekje pol ure ( nisem si mislil, da so tukaj tako siroke. Spostovanje ti vliva videz surove narave: goli hribi, brez kakrsnekoli vegeracije, na visjih vrhovih ( in teh je veliko ) je sneg. Razumes zakaj letalo ( ce morda pade ) tezko najdejo. Na letaliscu v Santiagu zamenjam nekaj denarja, izognem se ( dokaj agresivnim ) taksistom ( no gracias ) in se delam, da vem kam grem. Zunaj najdem nekaksne linijske taksiste ( peljejo na doloceni liniji kot avtobus ), vprasam, kateri pelje do metro postaje pajoritas, seveda se zmotim in ne izgovorim pahoritas, kar pripomore ( skupaj z mojim naglasom, ki je popolnoma narobe ) temu, da traja nekaj casa, da ugotovijo kam bi jaz pravzaprav. Peljemo se cca pol ure. Predmestje Santiaga ni videti prevec mikavno: privatne lesene barake, tako kot v Ameriki, cicer lepo pobarvane, vendar. za razliko od ZDA vse z mocno zelezno ograjo, kar pripomore, skupaj z velikosti parcele ( te so le mal vecje kot je " hisa ") nekam bednemu vtisu. Zravn se vse imajo v pritlicju ( velikokrat tudi na prvem nadstropju ) mocne zelezne resetke ( pa ne proti komarjem, bolj so podobne tistim na arestih ). Pajoritas je postaja metroja ( menda vseh treh linij ) in od tam se pripeljem v blizino Hostla Aconcagua, z majhno asistenco enega fanta, ko abla ingleze za ena dva milimetra ( toliko je pokazal med prsti, na vprasanje ). Hostel premore le eno enoposteljno sobo, ki sem je rezerviral pred enim mesecem in je bila oddana, tako, da sem jaz dobil dvoposteljno sobo z " matrimony " posteljo ( bom mogel nekaj potuhtat okrog tega ). Soba ni kaj prida, se stola nima ( niti mize )........... , pa kaj bi to za 20 EUR ni da bi jamral, soba za 100 bi gotovo imela ( a ja, tudi omare nima ). Tezav s casovno razliko ni: Sao Paulo je tri ure za nasim casom, Santiago je Eno uro pred Sao Paolom ( verjetno nekaj okrog letni/zimski cas, eni so prestavili eni ne ) tako da je casovna razlika s Slo. le dve uri. Ceprav sem bil zmatran, sem se vceraj ( pravzaprav popoldan ) odpravil na pohod po mestu. Sicer sem ze planiral obisk " merkado central " ( centralne trznice ) slovi po tem, da ima veliko ribjih restavracij, nekaj med njimi se imajo za najboljse v Santiagu. Zgradba je lepo nisko zdanje, spominja me na tisto trznico v Budimpesti. Brezstevilne so ribje restavracije, od takih ( nekaj njih ), ki bi jih lahko namestil v katerokoli nobl svetovno prestonico, do takih, nad keterimi si presenecen, da jih inspekcija ne zapre. Vse delajo in imajo jedce. Znacilnost jim je, da vse imajo nekoga zunaj, ki privablja jedce. Tako me en ogovori, in se ga ja izognem z non abla spanis, kar nas seveda tako pripelje do debate..........Koncalo se je tako, da sem tam jedel ( dobro ), sodi pa v tisto kategorijo iz nasvetov za turiste: jej tam kam hodijo domacini. Morda ni vse videti perfektno, je pa okusno in ne drago. Od tam se odpravim se pogledat okolico in prispem na drugi del Merkada central, ki je cez reko, tam je zelenjavni del ( ze me boli un prst za tipkat ). Kaksne posebne cudne zelenjave ali sadja nisem videl. Vse je zelo poceni: jagode mal vec kot pol €, grozdje pol, pravzaprav se vse suce nekje okrog pol eura. Kupim kilo marelic, kilo grozdja, kilo jagod, avokado ( ali pa je papaja, japaja ni zagotovo) ze sem zejn po tisti ribi in vinu, kupim ( navkljub vsem nasvetom za popotnike ) nekaj rezin lubenice in jih " na licu mesta", tako je tudi misljeno pojem. Okoli stojnice z "vsem in svacim" , na obrobju kot nekak bolsji trg, na kosu kartona nekdo razstavil nekaj polomljenih pip, nekaj polnilcev za bog ve kaj, nekje vmes kaksen pes lezi...............nekam cudno je videti, peklenski vroce ( ura stiri popoldan ), poiscem se elektricni vtikac, za tisti potovalni likalnik, ki ga posojam Ognjc da lahko uziva na dopustu, nasi ne pasejo, ceprav oni imajo 220 v, odpravim se nazaj v hostl, klobuk imam, soncna ocala sem pozabil, peklensko vroce, vlecem tiste vrecke in si mislim, samo mi se to treba, da me po tej vrocini trefne kaksna kap, pa da me ambulancia odpelje nekam, da si ogledam kaksno cilsko institucijo od znotraj, ........pa zakaj nisem sel z metrojem.............. no: prezivel. Une jagode skor vse pojem, sicer sem jih opral, .............. no, nobene driske ni, po tisti ribi sem se kar zejn, odpravim se kupit kaksno pivo. To ni tako kot pri nam ( na vsakem vogalu ) ni tudi ZDA da moras ne vem kolk iskat. Po poti vidim trgovino z ocali ( soncni ) imajo " vendida ", vse znamke po 15.000 pesosov ( cca 15 € ), ti so pa humoristi, ocala se dobijo za 1000 pesosov (cca 1, 5 € ), saj veste tisti znani rek, ki se ga drzim: jaz sem tako bogat, da lahko kupujem poceni . Nabavim pivo, enega spijem in se odpravim zgodaj spat ( okrog devetih ). ezoj