Še pomnite tovariši ?

Danes je 29. november in nekoč smo na ta datum praznovali rojstni dan naše republike. Bili smo dva dni prosti in nič hudega nam ni bilo.

hedonist

29. nov 2009 12:22

Ja, jaz še pomnim in res mi ni bilo hudega. Tudi zdaj mi je lepo, razlika je morda le v "čutenju" socialne varnosti. Takrat je najbrž večina ljudi čutila, da jih država ne bo pustila "krepniti", če bodo ob službo npr., danes je pa to precej drugače, na žalost. se bere, kot bi pisal kak dinozaver..., pa sem v letih usihanja takratne domovine komaj začela dobro okušati slasti lastnega zaslužka. Ognjič

29. nov 2009 14:53

Teh časov ,se še vedno spominjam z nostalgijo.Tudi jaz še pomnim te zadnje dni v novembru,ki so bili nekako začetek prazničnih dni.skoraj vsaka hiša je takrat imela koline,bili so sndikslni izletiin kar škoda bi bilo,če se jih ne bi udeležil,saj smo šli v take kraje,ki si jih sam nikoli nisi mogel privoščiti!Danes ko sem v penziji,tudi meni ni hudega,drugače pa je tistim,ki še hodite v službo, res ni tiste socialne varnosti!

Pa lep pozdrav vsem!

receptor

29. nov 2009 14:54

Všeč mi je bilo, da sta bila vedno prosta dva dneva, tudi če je praznik prišel na vikend.

tulka

29. nov 2009 16:13

To je bil res začetek praznikov. Navadno smo že smučali in veselo gazili ali kidali sneg. Pri stari mami so imeli koline in bil je mraz, brrrrr. Popoldne smo šli na proslavo, zvečer pa na ples. angela33

29. nov 2009 16:33

Moram se malo pohvaliti,jaz imam še vedno praznik gardelin

29. nov 2009 17:03

Gardelin, vse najboljše ti želm

rrr

29. nov 2009 17:31

Vse lepo in prijetno praznovanje !

 

receptor

29. nov 2009 18:48

gardelin, jaz ga imam pa jutri. Pa se tudi teh praznikov iz časov Juge še spominjam, zlasti po tem, da smo bili doma in ni blo treba v šolo. Andika68

29. nov 2009 19:38

Jaz sem se pred letiii potrudila in na Dan republike rodila, tako da imamo še vedno praznik.

 

Pozdravček!

29. nov 2009 19:58

To je spomin na otroštvo in na obdobje, kjer so nekateri imeli manj,kot imajo danes in eni več, kot imajo danes. Na obdobje, ko se ni nihče bal, da bo izgubil službo. Na obdobje, ko smo sicer zavistno in zvedavo lezli s stoenkami na nakupe čez mejo, a se vedno srečni vračali v socialno varnost zapečka. To so spomini na obdobje, ki je že tolikanj proč od nas, da smo si zapomnili samo lepe in zabavne stvari in na nekaj, kar je pustilo sledi v vsakem, ki je rojen tam nekje do 1974. Skratka, nekdanji pionirčki itak vemo, na kaj mislim, mlajši člani pa tega nekako ne bodo mogli nikoli kapirati. Če človek ni v življenju nosil titovke in rutice....pač določenih stvari nikoli ni počel Vendelina jr.