19. nov 2009 23:35
Vendelina, da ne bo pomote, seveda se zelo strinjam s tvojimi primeri o različnosti otroških interesov. Poznam tudi jaz take z istega gnezda (ena "princeska", druga "Ronja-razbojniška hči"), pa vendar se mi ob razmišljanju o mali, ljubki deklici Suri, sploh pa ob Vanjinih linkih, poraja vprašanje zakaj brisati mejo med svetom odraslih in svetom otrok. (Ampak tu je itak podobno tudi v "odraslem" svetu -jaz recimo nimam nobenih težav ob t.i. "ogabnih" debatah o žuželkah, operacijah in poškodbah, medtem ko nekoga drugega ob tem kar mrazi).
Ker eno je namreč mala 5 letna "princeska" v baletnem krilcu, volančkasti oblekici in otroških čeveljcih z bleščicami, nekaj drugega pa je "tlačenje" 5 letnih otrok v "odrasle" mere (kar po mojem mnenju štiklice, ličila in telirane obleke definitivno so). Eto, to je tisto, kar mi leži na duši, nič drugega. Ker - če nič drugega, sem se pred leti, ko je bila hudo popularna moda ultra nizkih pasov pri hlačah, pa ultra kratkih majic in bundic, kar zdrznila, ko sem ob večerih po naši vasi videla paradirati 13, 14 letnice (enako je zdaj stara moja hči), naličene tako močno, da so spominjale na ... hmmm ... dekleta, ki se ob cesti ponujajo, in so zaradi vsega tega izgledale najmanj 10 let starejše in vam povem, da sem postala kar žalostna. Ne vem, no, ne razumem pač tega, da ljudje (starši) pristanemo/jo oz. kot smo videli na Vanjinih linkih, celo podpirajo na neke nenaravne transformacije naših otrok, ki z njihovo realno starostjo in zrelostjo nimajo nič skupnega.
Mojca
Ker fazon je v tem, da otroci ne morejo izbirati staršev in veliko otrok ima to nesrečo, da dobi precej butaste starše. Se mi zdi, da Suri niti ni dobila najbolj slabe možnosti. Je veliko otrok, ki jih starši forsirajo tako ali drugače: enega mejkapirajo, drugega silijo v šport....in še marsikaj od tega. To nekako do desetega leta starosti. Takrat bi iz njih radi delali male odrasle.
Ko pa pridejo otroci v puberteto, se jih pa nekako vleče nazaj v dobo izpred petih let. Meni se zdi oboje podobno nespoštljivo.
drugače pa: Trinajstletnica z majhno majčko in hlačami nizko na bokih - hja, no way, da bo katerakoli mama svoji trinajstletnici uspela prepovedati tako oblačilo, ko bo spet moderno. Saj vam pri trinajstih tudi mame niso uspele nič dopovedati in ne mislite, da boste ve kaj bolj uspešne. Ker trinajstletnica bo, če bo doma prepoved tega prehuda, naredila točno to, kar so naredile že mnoge pred njo: preoblekla se bo takoj, ko bo to možno.
Nekako ni druge, kot ta, da se človek brzda v tem, da bi projeciral svoje želje in aspiracije v člane svoje družine. Ker bo realizacija dizaster. Člani družine (veliki in mali, velja za oba spola) se sploh ne bodo obnašali na način, za kateri ME mislimo, da je najboljši za njih. In me se bomo samo počutile okoli prinešene. Zato je mnogo bolje, da se jim omogoči, da pač počnejo tisto, kar jim je okej. In če je mali punčki okej, da ima maso bleščic in volančkov, pa naj jih ima. In če hoče po cele dneve v hlačah in supergah, pa naj. In če hoče pri trinajstih težiti familiji z obupnimi oblačilnimi kombinacijami, pa naj. Če se ne bo ob to noben obregnil (joj, se boš prehladila v tem - pa vsako juniorko tak stavek prisili, da v malo oblačilih vztraja v debelem temperaturnem minusu, da je NE zebe, dajte, bodite raje tiho, se bo prej oblekla), bodo čez nekaj časa itak nehali.
Vendelina jr.
japaja
), vse svoje nogometne idole pozna po skoraj številki čevljev in letnicah rojstva.
.
