19. nov 2009 11:07
Mojca, ljudje smo različni in bili smo različni že v otroški dobi. Medtem, ko so eni skakali po lužah, mene to, npr, ni nikoli zanimalo. NIhče mi ni tega niti prepovedal, omejil, nič od tega, preprosto, ni me zanimalo. Pa barvanje rokic in odtisovanje dlani - temu sem se izogibala maksimalno (risanje z barvicami, svinčniki, to mi je bilo okej, čopiči so bili okej, plastelini, gline, odtisovanje dlani - ne, hvala). Pa moj prvi oblačilni izbor je bil moder plašček in lakasti čeveljci s paščkom (in sem ostro zavračala rifle-džins, ki ga je pleme prešvercalo iz Trsta).... Pa vidim pri dveh nečakinjah, ki sta stari tri leta: ena že več kot eno leto vlači krilca in oblekice in na čeveljcih morajo biti bleščice in perlice(tudi na snežkah, drugače jih ne bo obula) in je zdaj dobila prvi triko za balet (in je po moje najmanjša in najmlajša punčka v baletnih šoli in je strašno srečna), pri drugi je pa najbolj važno to, da je tisto, kar nosi, rdeče barve in da lahko komandira svojo skupinico v vrtcu in domače tudi. Skratka, si mislim, da imajo otroci že zelo zgodaj različne interese. Deklica s petkami verjetno niti ne bo hotela plezati po drevesih (oziroma, tega v tej obutvi ne bi počela). Pa tudi ne vidim smisla, da bi otroka, ki ima rad lakaste čeveljce, na vsak nači rinili v superge, ker da je tako bolj komot Ali pa bolj športne deklice silili v nekaj princesastega, ker bo to takoj zavrgla. Tudi upam, da imata Surina (srčkana punčka) starša tolikanj osnovne pameti, da tega vendarle ne počneta. Vendelina jr.