Ali moraš sprejeti delo?

19. jul 2009 8:41

Atina je napisal/a:

Hm, če se tistim, ki so na socialnem, tako fino godi, da ste jim po svoje fouš, izvolite se prijaviti, pa bo boljši avto, dopust ipd. ...   Ne maram posploševanj. Atina

Popolnoma se strinjam z Atino! Drugače pa vprašanje je bilo, če mora kolegica sprejeti delo, ki ji je ponujeno. Če prejema nadomestilo ali denarno pomoč, naj pač gre na razgovor, da bo videla kako in kaj. Mogoče je služba dobra, lahko pa je ravno obratno. V prejšnjo službo sem hodila z veliko muko in odporom. Zakaj? Zaradi zelo slabih odnosov in maltretiranja nadrejenih. Delala sem v proizvodnji, pa imam srednjo šolo narejeno, da se slučajno ne vsuje name plaz nasvetov, da naj poskrbim za dodatno izobraževanje. Pa naj se vrnem na vprašanje. Nikjer ni zapisano, da ženska nima za preživetje, ali da nujno potrebuje službo. Naj gre na razgovor in naj tam pač pove kaj želi. Sicer pa ni rečeno, da službo tudi dobi, ker verjetno ne bo edina kandidatka na razgovoru. Tudi sama sem brez zaposlitve in prijavljena na zavodu za zaposlovanje. ne prejemam denarnega nadomestila ali pomoči in ne ožemam države. Mogoče nam brezposelnim dopust pomeni več kot marsikomu, ki ima zaposlitev. Kot je že rekla Atina, vsi ki imate zaposlitev in menite, da nam je super in fajn, ker smo doma, izvolite se prijavit na zavod za zaposlovanje. LP! fakin712

19. jul 2009 17:28

terezija je napisal/a:

Išče delo in boga prosi, da ga ne najde. reza

Ja včasih pride tudi do tega. Sama sem boga molila, da ne dobim ene službe za poslovodjo, zaradi nemogočega urnika, pa začetnega dvomesečnega usposabljanja, ki si ga poleg malega otroka nisem mogla privoščiti. Enostavno ni bil čas, za tako službo. Ta malega sem ravno tisti teden uvajala v vrtec, ko bi morala bit en teden na drugem koncu Slovenije, pa še dva meseca celih 12 ur na dan viset v rtrgovini. Enostavno nisem bila pripravljena it preko otrok na tak način. In sem na podlagi tega, da je trgovina odprta vse nedelje, lahko odklonila delavno mesto, ker mi po zakonu ni treba delat nedelj z malim otrokom. Čeprav sem morala spisat doppis za zavod, ker so mi grozili, da mi bojo ukinili denarno nadomestilo. No pol mi ga niso in sem iskoristila svoje tri mesece. Zdej se pa itak znajdemo po svoje in nismo lačni. Komur se da delat, ni problema, še posebaj, če se živi ob meji, pa naj si mislijo vsi kar čejo, pa siva enkonomija, pa to, ma drugače ne gre. če bi čakala, na pomoč države, bi bli več lačni kot siti. Delat je pa treba, to pa ja. In niso vse službe tako zelooo dobre. Sej sem tudi čistla, pa imam izobrazbo, ni, da ki nisem brez šole in to sem čistla preko naše firme. Na žalost, pa mi zadnjega meseca niso izplačali. Pa ne mi rečt, da naj jih tožim, ker bi več zapravla za vse skupaj, kot pa nazaj dobila. N srečo je še veliko dobrih ljudi na svetu, ki so pripravljeni cenit naše delo. Na žalost sem nad Slovenijo obupala. Imam več slabih kot dobrih izkušenj v 12ih letih delovne dobe. Čeprav verjamem, da je še dobrih ljudi in delodajalcev, le jaz jih nisem uspela srečat. Povsod samo delo, pa čim več ur, da tam visiš, pa za čim manj denarja. Katarina K http://katarinak.moj-album.com/

19. jul 2009 23:00

jagodna pita je napisal/a:

ta punca gre k tašči zelo daleč 1000 km s svojo familijo in skrbi in ji olajša malo dela tam.gre pa vsako leto za tri tedene. jagodna pita

Ja ja, po moje ima ta punca prvoklasni dopust, all inclusive, 5 zvezdic hotel, peščena plaža in sinje morje... Pa ker take razdalje res ne delaš 1x na mesec, še na 3 mesece ne da lahko otroke pelješ k starim staršem. jass

20. jul 2009 1:15

Lisa je napisal/a:

Ljudje ki so na zavodu, so morda še pred kratkim hodili v ravno tako službo kot vi, morda par mesecev zastonj, ravno tako so plačevali vse davke, prispevke za brezposelnost. In ko so izgubili službo, niso prenehali biti ljudje, ljudje s svojimi potrebami, družinami, otroci, svojimi boleznimi, morda invalidnostmi, različnimi zmožnostmi.Lisa

Nekako takole razmišljam tudi sama ob prebiranju vseh odgovorov, ki so se nabrali na osnovno vprašanje te teme. Ne razumem, zakaj je potrebno tolikokrat obsojati dilemo ženske, ki je omenjena v osnovnem vprašanju. Zakaj je zaradi tega, ker ima željo oditi na dopust, kar naenkrat označena kot oseba, ki samo izkorišča status brezposelne, ki ji ni mar za službo in podobno?

Nobenega ozadja ne poznamo - kaj pa če je gospa še pred mesecem, dvema opravljala dobro plačano delo in so ji od plač ostali prihranki, ki jih je namenila za ta - nekaterim tako "bodeč"- 3-tedenski dopust? In kot brezposelna zdaj pač išče novo službo.

Kaj če je njen mož normalno zaposlen in je sposoben preživeti družino ter ji omogočiti ta "luksuzni" 3-tedenski dopust?

Kje piše, da gre gospa na 3- tedenski dopust v drago destinacijo? Morda bo samo odpotovala k sorodnikom na podeželje, jim pomagala pri kmečkih opravilih in imela tam bivanje in hrano zastonj ... kaj pa mi vemo.

Vse, kar o tej osebi vemo je to, kar nam je zapisala njena prijateljica: gospa ima v kratkem namen oditi na dopust, hkrati pa je prijavljena na Zavodu za zaposlovanje in išče novo službo. To so dejstva, ki jih poznamo.

Nikjer ne piše, da "izkorišča državo", da prejema socialno pomoč in hkrati taji visoke prejemke, da je brez ostalih družinskih dohodkov, da se ji ne da delati in podobno. Nikjer.

In zato ni prav, da si o njej izmišljujemo "filme" in jo obsojamo. Že jutri smo lahko vsi na njenem mestu.

Mojca

20. jul 2009 7:53

Imamo nekoga, ki je sit. Imamo nekoga, ki je lačen. In zdaj bomo tistemu, ki je sit, privoščili hrano, tistemu, ki je lačen, je pa ne bomo dali, ker je itak navajen, da nič ne je? Oziroma mu bomo dali pol suhe žemlje, da si ne bo skrčenega želodca pokvaril? Sicer pa meni vsi komentarji povedo, v kakšnem realnem svetu živim in kaj lahko pričakujem od družbe in mi venomer prihaja pred oči tisti stavek iz stare spominske knjige: Ne kaži svetu, če si srečna, ker on je nevoščljiv, ne kaži mu, če si nesrečna, ker on je neobčutljiv. Ampak tako je bilo včasih, zdaj smo polni napredka in je šlo tudi tukaj na boljše japaja Sporočilo je spremenil(a) japaja dne 20. 2009 08:38

20. jul 2009 8:40

Za vse tiste, ki mislite, da vam očitam, ker ste prijavljeni na ZZRS: zaposlena sem pri zasebniku, kjer za opravljanje dejavnosti potrebujemo delavce, ki so pripravljeni oz. sposobni za fizično delo. Nihče od zaposlenih nima minimalne plače, niti tisti ne, ki ima končano šolo s prilagojenim programom, plača je vedno 15. v mesecu, vsako leto regres in kolektivni dopust 14 dni v času, ko je za našo dejavnost višek sezone (in je šef ravno prejšnji teden dobil pod nos, da ima razvajene delavce, ker ne "rintajo" od zore do mraka, imajo proste sobote in gredo celo na kolektivni dopust). Razen dveh, ki sta zaposlena na novo in morata še pokazati, kako sta pridna, smo vsi zaposleni za nedoločen čas in vsi smo domačini od tu naokrog, ki tudi zaslužen denar porabimo v domačem okolju. Ker živim v kraju, kjer je kar nekaj "velikih in močnih" firm krepnilo, je posledično na ZZRS ogromno prijavljenih iskalcev zaposlitve. Ker je kraj majhen, se kar dobro poznamo med seboj...in zato trdim, da jih tam "visi" na državne seske prisesanih tudi precej iznajdljivih, ki so sposobni za delo, pa nočejo delat. Ker dobijo več denarja na mesec, če pokasirajo nadomestilo in zraven šušmarijo na črno. Ker s svojo iznajdljivostjo pridobijo potrebna potrdila o raznih boleznih, ki jih očitno tarejo le v dopoldanskem času. In tako moj delodajalec iz ZZRS ni dobil nobenega, ki bi bil pripravljen delat. Kot je že ena nekje napisala, so tudi sem prišli kar 3, ki so naravnost povedali, da bi radi le podpis, ker delali ne bodo in našteli, kaj vse jih boli. Dva od teh poznam osebno in vem, da to enako delo opravljajo na črno že leta. Ravno tako jih poznam vsaj 5, ki so tam prijavljeni že leta, dobivajo socialno pomoč, nadomestilo (ker imajo potrdilo o invalidnosti III. ktg, ki ga včasih ni bilo pretežko iztržiti) ZPIZ in lepo pridno vsakodnevno delajo na črno razna dela, prosto si vzamejo takrat, ko imajo obveznost se it prforčkat na ZZRS. Torej naj mi nihče ne očita, da delam krivico nekomu, ki je prijavljen na ZZRS in je v dilemi, če naj gre na dopust, ali morda na razgovor za morebitno službo, pa ni prav nič pomembno, če gre na deželico krompir pobirat, al pa se zraka nadihat...tam bo lahko še vedno šla, če ne dobi službe. Ne rečem, da tisto zgoraj napisano velja za vse in vem, da jih je večina takšnih, ki bi sprejela vsako delo, da le pride kaj cvenka mesečno v družinski proračun. In nihče ni rekel, da je tistim, ki ste tam prijavljeni in ne prejemate nadomestila, super in fajn, ker ste doma. Od lufta najbrž ne živite in imate koga, ki prispeva v družinski proračun za preživetje oz. imate možnost precej vsaj hrane pridelati doma. In še enkrat: ne posplošujem na vse prijavljene na ZZRS, jih je pa tudi precej takšnih tam, ki se službe izogibajo in z delom na črno zaslužijo dovolj, da si lahko marsikaj privoščijo. Ognjič

20. jul 2009 9:01

Se v tej zgodbi strinjam s tisto feferonino (eno stran nazaj), da "zaposlitev v tem primeru predstavlja salonarje". Pa magari, če malo žulijo. Tudi najbolj human, najbolj socialnega kapitala zavedujoč se in najbolj socialno odgovoren delodajalec bi zelo dvignil obrvi in ostal brez teksta, če mu bi kdo predlagal, da bi prej izkoristil tri tedne dopusta (neodvisno od tega, kaj ta dopust pomeni, ali kopanje v tropih ali okopavanje krompirja). Bi pač tako zaprosilo prevedel v to, da se kandidat za zaposlitev zelo neuravnoteženo zaveda svojih pravic v odnosu do svojih zadolžitev. In bi pač iz tega potegnil konsekvence. In res mi še kar ni jasno, zakaj tista gospa te svoje dopustne zadeve ni vprašala na zavodu in zakaj se tam niso zmenili za en modus operandi v vsestransko zadovoljstvo. Vendelina jr.

20. jul 2009 9:59

Gospa bo tako ali tako šla na ZZRS. Je pa fino, da je pripravljena na to. Tudi vprašati je treba znati. In vprašati je potrebno kar veliko, preden pridemo do modusa operandi, ki tudi nam odgovarja. V nasprotnem primeru je ugodno samo za nekoga, ki opravlja svojo službo na ZZRS recimo in tudi nima več kot toliko časa za ukvarjanje s posamezniki. Ker smo se že itak preveč navadili teh brezobličnih samostalnikov trg delovne sile, človeški viri..kot na placu s sužnji madonca! Tako da je kar prav, da se zadeva osvetli z večih strani. Če se je potrebno pripraviti na razprodaje, pa na prihod nove mode, pa vedeti, kaj hočeš, še preden prideš v štacuno z oblekcami, da ti ne bi kakšna zvita prodajalka, ki je plačana po prometu, uturila cunje, ki sploh ni po tvoji meri... potem se mi zdi, da za take eksistencialne zadeve, kot so dopust, služba, pravice in dolžnosti do dela.. ni škoda besed? In tudi še: pri receptih, kjer so točno navedene sestavine in postopek in pripopane slikce, kako vse to zgleda, se poraja še pa še vprašanj. Le zakaj, saj je vendar vse kristalno jasno. japaja

20. jul 2009 10:09

Lastna izkušnja: ko sem prvič iskala zaposlitev (in v naši branži so to pač poletni meseci), mi niti na kraj pameti ni priletelo, da bi tisto leto šla na "dopust". Sem pač taka oseba, da bi se tam preveč obremenjevala z mislijo, kaj pa če ravno v tem času dobim odgovor, kaj pa če me ravno v tem času kličejo na razgovor... zame to ne bi bil dopust, ampak bolj mučenje in čakanje, da grem domov.

Izkušnja znanke: na morju smo naleteli na znance, ona je v podobnem položaju kot gospa, zavoljo katere je odprta ta tema. So družina z enim otrokom. Tik preden so odšli na morje, so jo klicali na razgovor za službo. Na tem razgovoru je pač razložila, da imajo naslednjih 14 dni planiran dopust in da v tem času ne more nastopiti z delom. Sama pri sebi sem se prav čudila, da tako brezskrbno uživa, saj je sama rekla, da je v njeni branži (poslovni sekretar) zelo težko dobiti službo in da upa, da jo bodo poklicali. Res me zanima, kako se je zgodba iztekla.

Nekateri na te stvari gledamo tako, drugi drugače. Dotična gospa pa se bo morala sama odločiti, katere so njene trenutne prioritete.

Anja

20. jul 2009 10:09

Čisto izven konteksta - tiče se le okopavanja krompirja - včeraj sem šla po dolgem času mal na bicikel do našega prelepega jezera, v katerem trenutno ni ne vem koliko vode, je pa vseeno prekrasno in nazaj grede sem mal pokukala, kako napreduje naš krompir.  In imela sem kaj videt: krompir je krasen, loboda (to je ena sorta plevela) pospešeno raste, nekaj krompirja so pa dobri ljudje že izkopali. Menda vedo, da sva z možem precej okupirana in je vprašljivo, če bova lahko sama vse pobrala, pa so mal priskočili na pomoč.

 

rrr