17. jul 2009 16:53
Ognjič, se popolnoma strinjam s tabo. Očitno nekaterim dobro znese tudi brez službe...jaz jo imam pa si dopusta ne morem privoščit..torej v naši državi nekaj ne štima. angie
17. jul 2009 16:53
Ognjič, se popolnoma strinjam s tabo. Očitno nekaterim dobro znese tudi brez službe...jaz jo imam pa si dopusta ne morem privoščit..torej v naši državi nekaj ne štima. angie
17. jul 2009 17:16
Moje stališče pa je drugačno.
Za dopust je potrebno vnaprej vplačati stroške, ki jih ne vrnejo. Dopust je edini čas v letu, ko je lahko družina skupaj, takrat so vsi tudi bolj sproščeni.
Ni mi jasno, ali se PRIJAVLJA, ali gre podpisat pogodbo. V vsakem primeru bi svetovala, da pri prijavi napiše, da bo v času od do odsotna zaradi vp0lačanega dopusta, pri pogodbi pa bi predlagala, da se datum pomakne v čas po dopustu. Težava je samo v tem, če delodajalec TAKOJ rabi delavca.
Še ena past je: brezposelna oseba, ki je prijavljena na zavodu za zaposlovanje, je lahko v enem letu odsotna samo 18 dni in še to mora napovedati za vsako odsotnost PISNO, VNAPREJ 3 dni.
Lahko se namreč zgodi, da bo prišla kontrola z zavoda, ali pa bo zamudila kako drugo obveznst, ki jo postavi delodajalec ali zavod in bo potem ob vse pravice za celih 6 mesecev.
Meni se zdi razmišljanje te ženske, ki je v precepu med težko pričakovanim dopustom, ki tudi brezposelni osebi mnogo pomeni in realnim pričakovnjem službe, razumljivo.
Vsi ostali pa pomislite na številne brezposlene, ki v stresu in pomanjkanju, včasih ponižujočem iskanju službe, želijo samo nekaj brezskrbnih dni, pri tem pa leta in leta čakajo v pripravljenosti. Nekaj sočutja si najbrž zaslužijo, če že ne spoštujete denarja, ki je vplačan za dopust uz skromnega proračuna.
F r i n a
17. jul 2009 17:36
frina je napisal/a: |
Moje stališče pa je drugačno. Za dopust je potrebno vnaprej vplačati stroške, ki jih ne vrnejo. Dopust je edini čas v letu, ko je lahko družina skupaj, takrat so vsi tudi bolj sproščeni.
F r i n a |
No, s temle se pa ne strinjam. Če sama ne bi imela službe in bi jo aktivno iskala, ne samo, da ne bi mogla spati, tudi na počitnice ne bi šla, da o kaki sprostitvi niti ne govorim.
Tukaj sem na isti valovni dolžini kot Tulka. Jaz bi se peljala kamorkoli že, kdajkoli. Minuta zamujena, ne vrne se nobena.
Seveda, če si v situaciji, ko samo takole na glas govoriš da iščeš službo in si je v resnici ne želiš ali potrebuješ (ker tvoja bljša polovia dovolj zasluži), je to druga zadeva.
Vanja
17. jul 2009 18:00
Ko imaš službo, morda včasih (ali pogosto) zoprno, ko datum izplačila plače ni tako zelo gotov, ko regres zamuja, ko so zahteve butastega šefa prevelike in se čutiš izčrpanega, izkoriščanega, slaba plača ne zadošča za pol želja, ali celo potreb - takrat se ti zdi da brezposelni doma praska jajca in se zafrkava na račun nas, davkoplačevalcev. Zdi se nam, da bi vsak na zavodu MORAL vzeti vsako ponujeno delo, usposobljenost gor ali dol ("zakaj ne bi 50-letna baba obirala jagod in prekladala bremen - recimo šivilja v Muri bi lahko negovala nepokretne starce, ali ne?,Zakaj ne bi enako star administrator šel pomagat tesarjem na streho"), enako asketski naj bodo tudi njegovi otroci - če babnica ne dela, naj vsa družina sedi okrog telefona in čaka na klic z zavoda - ali je tako? Ljudje ki so na zavodu, so morda še pred kratkim hodili v ravno tako službo kot vi, morda par mesecev zastonj, ravno tako so plačevali vse davke, prispevke za brezposelnost. In ko so izgubili službo, niso prenehali biti ljudje, ljudje s svojimi potrebami, družinami, otroci, svojimi boleznimi, morda invalidnostmi, različnimi zmožnostmi. Pozdravljam entuziazem vseh vas, ki bi ob izgubi službe sploh ne hodile na zavod, "ker bi takoj vzele kakršno koli delo, magari pucale sekrete", vseeno bi pa s hvalo počakala na trenutek, ko bi se vam to dejansko zgodilo. Pa vam želim, da se vam ne bi. Frina, bravo! Lisa
17. jul 2009 18:03
Bravo Frina, bravo Lisa!
nola
17. jul 2009 18:07
frina, lepo te prosim, no...iz skromnega proračuna se ne da it za 3 tedne na dopust niti na črno za Savo, prav nobene skromnosti ne vidim v tem in niti slučajno ne občutim sočutja. Sama niti za sekundo ne bi pomišljala, kaj mi je za storiti! In tudi ta ženska ne bi pomišljala, če bi si res želela službe oz. bi bila brez denarja. Me res zanima, koliko še zaposlenih oz. v delovnem razmerju delavk Mure, Laboda...ima vplačane 3 tedne dopusta. Vplačilo dopusta se pa seveda tudi zavaruuje za primer nepredvidenih dogodkov in dobiš denar povrnjen. Vsaj delno, če že ne 100 %. Ognjič
17. jul 2009 18:09
Čao, ja, včasih je folk res samo prijavljen na zavodu, za službo pa ni interesa, očitno so pač druge prioritete.... ne vem, takšnega razmišljanja pač ne razumem in ne bom komentirala, kaj je zme prav in kaj ne. Hotla sem samo povedat en "štos" na to temo in sicer je bil moj kolega, v času "iskalca" zaposlitve, poklican na en razgovor. Ker je imel glede na znanje in izkušnje in glede na to, kar so pač tam potrebovali, velike možnosti, da službo dobi (zavrniti pa je v nobenem primeru baje ne smeš, če si prijavljen na zavodu), je poslal tja svojega kolega, ki je že po naravi bolj štosen in da pač ne bo dobil službe, če se bo delal dosti trapastega. No, čez par dni pa dobi pošto, da je tega in tega dne začne z delom... še danes se smejimo na ta račun. samo časi so bili pa res malo drugačni in si službo še lahko dobil, če si bil le dovolj resen in zainteresiran za delo. Kolega pa dandanes tudi solidno zasluži, čeprav takrat ni sprejel dela. Mi je pa zelo hudo, ko slišimo in beremo o tolikšni brezposelnosti in tedensko tudi o kakem podjetju, ki na novo propade, na ulici pa ostane toliko in toliko delavcev...groza. In mislim, da je 99% takšnih, ki bi prijeli za vsakšno delo, da le dobijo tistih nekaj kovačev, ki plačajo položnice. Če pa ti do tega pač ni in obstaja še kak vir dohodkov, ki ti omogočajo dostojno življenje, potem je pa zgodba drugačna in najbrž res iščeš vse krivine, kako se izogneš raznim določilom in pravilom... Lep pozdravček, S. (http://nevemkaj.moj-album.com/album/10877539/)
17. jul 2009 18:25
Tudi mene so zbodli tisti trije tedni - (res je sicer, da ne vem, kam se ta oseba podaja, ampak kamorkoli že greš, povsod je dražje kot doma). Ne bom sodila drugim, zase pa lahko z gotovostjo trdim, da bi se dopustu odpovedala. Saj v tem primeru mogoče to sploh ne bo potrebno in bo možen kakšen dogovor, no kakorkoli...pri meni ne bi bilo dileme. Je pa res, da sama na zavodu še nisem bila (oziroma sem bila in sem vedela kam potem), ampak to so bili vseeno neki drugi časi (cca deset let nazaj)
Res pa je tudi, da ima pri tem veliko vlogo dejanski položaj iskalca zaposlitve. Če je finančni položaj v družini kljub temu soliden, potem se pač pojavljajo take dileme.
rrr
Sporočilo je spremenil(a) ribaracarak dne 17. 2009 18:41
17. jul 2009 18:35
Vsaka zgodba ima dve plati in tako tudi ta. Res je ,da človek vse leto čaka dopust in ,da je zelo neprijetno,če se mu moraš zadnji hip odpovedati. Res pa je tudi, da če si lahko privoščiš 3 tedne dopusta še nimaš problemov s kom boš plačal položnice. Torej naj kar gre na dopust, saj, če si lahko privpšči tri tedne dopusta ji očitno še ni hudega. Bo vsaj nekdo, ki je v večji stiski dobil službo. patka
17. jul 2009 18:38
Patka,
Popolnoma se strinjam.
Pozdravček!
Kulinarična Slovenija ne odgovarja za vsebino foruma! Vse napisano je odgovornost piscev besedil.
Za pošiljanje sporočila v forum, morate biti vpisani v KulSlo. Kliknite na VPIS! Če ste že vpisani in niste prijavljeni se prijavite.
Kaj jutri za kosilo? | Dragička |
MOJ vrt | malaga |
malo za hec | anjica1998 |
Kaj danes za zajtrk | johana |
Ločevanje živil 90. dni - 5. del | dočka |
Panakota z belo čokolado in penino
Ploščati špageti Bavette z genovskim pestom, sušenimi paradižniki in cvetačo