Piščanci proste (pašne) reje oz. bio piščanci

9. mar 2009 14:37

hedonist je napisal/a:

Ja lapuh, kako "nasaditi kokoš" najbolje ve petelin ne pa člani kulinarike. Tko da, opazuj njega in morda se ti bo posvetilo. LPhedonist

hedonist,

imam vtis, da lapuh ni mislil nasaditi kokoš v petelinjem smislu.

 

ežoj

Sporočilo je spremenil(a) ežoj dne 09. mar 2009 14:42:22

9. mar 2009 14:41

Fanta, vama grejo pa danes neumnosti po glavi. $0 mučenikov ali nekaj tako mučnega... Usta me bolijo od smeha.... Vendelina jr.

9. mar 2009 15:08

vendelina, dvomim, da bi bilo to tako veliko dražje, da si povprečen kupec tega ne bi mogel kupiti. povprečna cena za piščana (srednji, okoli 1,8 kg ) v EU je sledeča: prostoživeč bio 12 eur prostoživeči 9,5 eur hlevski hranjen z žiti 7 eur navaden farmski 4,7 eur tržni delež v evropi pa znaša za prve tri kategoriji 3%, se pravi, da je res kot praviš 97 ljudi kupuje ceno, ne pa kvalitete. je pa vseeno zanimivo, da je trg, ko gre za jajca že 40% v prvih treh kategorijah, kar pove veliko; da se to da in da se da to narediti trgu zanimivo. vprašanje je samo še na nas potronšnikih, ne? (zgornji podatki so sicer stari 2 leti) cellnet

9. mar 2009 15:52

Cellnet, saj imaš v bistvu odgovor na svoje vprašanje v tistih 3% tržnega deleža. Ker ti trije odstotki v bistvu pomenijo vsoto naslednjih dejstev: - da je relatitvno malo kmetij, ki delajo bio rejo (pa dajmo za trenutek ob stran, če je bio reja samo prosto letanje po dvorišču ali pa je vtem še kaj drugea), kar v ekonomskem jeziku pomeni, da je omejeno število proizvajalcev. Moje znanje agromonije je silno klavrno in ne vem, koliko piščancev letno vzredi bio kmet, ki potem to prodaja po 12 EUR na kilo. Niti ne vem, koliko je takih kmetov. Ampak glede na to, da je v EU med 5-10% populacije, ki se preživlja zgolj in samo s kmetijskimi dejavnostmi, se tule postavlja maksimizacijski problem. Oziroma, koliko ljudi bi se moralo ukvarjati samo s bio vzrejo za to, da bi lahko jedli bio jajca in perutnino? In iz katerih proizvodnih panog bi jih pa rekrutirali (okej, preenostavno bi bilo vse nezaposlene prekvalificirati v rejce kur)? - da smo omejeni s prostorom za prosto rejo ker se prostora preprosto ne da uporabljati za prosto rejo. Je pač treba upoštevati še varovanje voda, druge prostorske rabe zemlje (ne samo za pašnike), da ne govorim, da ta prosta reja rahlo do pretežno smrdi in tega prebivalci ravno ne bi imeli v svoji soseščini in je tudi to omejitev pri prostorski rabi. Skratka, tudi, če bi našli dodatne kadrovske resurse za vzrejo kokoši, na račun kate rabe prostora bi se pa to, prosim, šli? Spremenite mi mojo deželo v en velik kurnik? Ne, hvala. - prosta reja (ko druge še itak niso poznali) kot prevladujoči način izhaja iz časov, ko so bili materialni pogoji življenja tudi na področju EU bistveno drugačni. To so obdobja pred farmami, historično gledano pa gre to recimo v čase 20-ih let dvajsetega stoletja in nazaj. Torej v čase, ko ljudje niso imeli težav s preobilnostjo, je pa bila lakota čest sopotnik v življenju mariskoga. In tudi srednji sloji se niso ravno obmetavali s hrano. In takrat je (če odštejemo, da je bilo manj prebivalcev) bila poraba tako jajc in mesa/na prebivalca mnogo nižja od današnje. Tudi, če bi v našem lepem belem svetu vsi začeli pravilno in odmerjeno jesti, bi še vedno porabili več jajc na prebivalca kot so jih v času, ko so "srečne kure" še prosto poskakovale po dvoriščih. V tem razmisleku - glede na to, da pred sabo nimam frišnih računov in tudi nimam časa za kakšne fiskalne trditve (v osnovi tole pišem, ker sem zablokirala pri enem drugem fajlu in moram še tisti fajl dokončati do 17. ure) - manjka še tole fiskalni razmislek, ki gre takole: če se spoduja ekstenzivna reja, kaj to pomeni za nacionalne proračune in EU proračun. Namreč, ekstenzivna vzreja je po definiciji manj dobičkonosna kot je intenzivna in ali je v dogloročnem fiskalnem interesu spodbujanje takih dejavnosti, ki generirajo nižje davčne obveznosti in zmanjšujejo potrošnjo (kar pomeni manj izplena iz DDV). Na tole pa ne bom odgovorila. To je temeljno vprašanje, na katerega mora odgovoriti vražje dobro plačan komisar za kmetijstvo v EU (kar je definitivno najbolj vplivna funkcija v celi Evropi, ker ima z naskokom največji budžet). Skratka, cellnet, ko boš naslednjič poširal jajce, vedi, da v bistvu poširaš celoten fiskalni sistem EU-ja in da v bistvu ješ the very essence naše ureditve.... Svet je zelo majhen in je na krožniku. - Vendelina jr.

9. mar 2009 16:40

....dodatek k Vendelini nemu postu: imaš 400€ plače, tvoj partner 600€. Dav šoloobvezna otroka. kako pa potem kupuječ meso po 12€/kg? Pravzaprav ne mesa, piščance, kosti je kar nekaj vmes............ Aja, pozabil si, da morajo tvoje srečne kure imeti tudi primerno srečno pridelano hrano..............ah, daj no, ......

rimljanka - zasebno mnenje

9. mar 2009 17:16

12 eur za 1,8 kg! ;) btw. v franciji prodajo samo njihovih znamenitih poulet de bresse 1,5 miliona na leto, ap gre kila od 20 eur navzgor... pomisli koliko ljudi živi in družin živi od tega, pa še kure so srečne(jše) ;) pa še to, napisal sem, da je proizvodnja jajc skoraj v polovici že prešla na bolj eko način kmetovanja. skupaj z vso regulativo o okolju in ceno, ki jo je pripravljen plačati končni potrošnik. bolj je stvar ponudbe in povpraševanja ter tudi odgovornosti poizvajalcev in potrošnikov. da ne omenjam trenutne gospodarske krize, ki je nastala preprosto zaradi pomanjkanja te odgovornosti in hlastanjem (multi)nacionalk, kako ceneje proizvesti in prodati čimveč s čimvečjim dobičkom... cellnet

9. mar 2009 17:18

še to: ne bi bilo boljše slediti načelu, jem malo in to izbrano, kot pa da kupujem kilograme nekvalitenega mesa, sem že pri 10ih predebel in končem pri 40ih z infarktom in raakom debelega črevesa... cellnet

9. mar 2009 18:40

Da ne bomo govorili na pamet: Na europa.eu je med področji dela EU navedeno tudi kmetijstvo, ko človek klika naprej, ima napisano kmetijsko politiko na široko. In med drugim tudi statistiko, ki pravi, da francosko kmetijstvo dosega 1,8%, slovensko 1,7% in tu sta tudi portugalsko kmetijstvo 1,8% in nizozemsko 1,7%. Skratka, v odstotkih smo nazarensko blizu. In če soočim še 1,5 milijona piščancev, ki se v enem letu prodajo tržišču z 64 milijoni populacije (podatek o demografiji iz leta 2002), to ravno ni ne vem kakšen dosežek. 64:1,5 jejhata, to je ena bio pojedina za 42 ljudi, enkrat v letu. To ne more niti pomagati niti škodovati pri nacionalni zdravstveni sliki. Vendelina jr.

9. mar 2009 18:45

hedonist si pa zelo pameten ni kaj.kaj ma petelin s tem kdaj bo kokoš sedela na jajcih lapuh

9. mar 2009 18:48

lapuh je napisal/a:

hedonist si pa zelo pameten ni kaj.kaj ma petelin s tem kdaj bo kokoš sedela na jajcih lapuh

Pravzaprav to, da, če ne bo prej petelin opravil svojega, bo kokoš sedela na jajcih, piščancev pa ne bo.

rimljanka - zasebno mnenje