21. dec 2008 17:49
Pred dobrim mesecem sem bila v znanem gostišču na kosilu v čast prijateljice, ki je slavila Abrahama. Zaradi kar treh smrti v ožji družini v zadnjem letu se je odločila samo za slavnostno kosilo, program pa smo prilagodili razmeram.
V istem prostoru je poleg nas, bilo nas je 40, bilo še kakih 50 gostov, ki so že zdavnaj pojedli in so pili kavo.
Takrat so v gostinsko sobo prišli štirje odlični vokalisti in akapela zapeli nekaj slovenskih narodnih, dalmatinskih in starogradskih. Takoj je nastala tišina, da bi bilo mogoče slišati šivanko, ki bi padla z mize. Tudi ostali gostje so navdušeno ploskali.
Kake pol ure kasneje se je situacija spremenila: pri sosednji mizi so dobesdno kričali, se glasno krohotali, da je bilo poslušanje zelo moteno. V nobenih okoliščinah se v gostilni ne bi smelo tako kričati. Namenila sem nekaj ojštrih pogledov tipu, ki je bil najglasnejši in si ga je tudi najbolj nalival. Sploh mu ni bilo nerodno. Ne nejmu, ne baburi, ki je bila očitno njegova žena, ki se je obnašala ko na svinjskem sejmu. Omizje osmih ljudi, ki so ga cukali še po kosilu, so se obnašali tako, da so pokvarili vzdušje. Drugo omizje, kakih 15 jih je bilo, so naročili še dodatno pijačo in z očitnim veseljem spremljali koncert.
Nekaj kasneje so prišli še fantje, kakih 10 frajtoneric. Moteča družba je bila že v odhajanju. Ne boste verjeli, omenjeni tip se je vrnil v prvo nadstropje ( sem ga srečala že spodaj ) in z zanimanjeg gledal drugi del nastopa, kjer tisto vpitje in glasno krohotanje zaradi hrupa ne bi bilo moteče. Prav hvaležna sem bila, da je prišla ponj njegova babura in ga odvlekla. Me je pa zanimalo, kako je prišel v dolino, ker je cesta res neprijetna.
Še ničesar nisem razumela - med gosti je bilo precej otrok, od 2 do 7 let. Mize so bile druge do druge, veliko gostov in natakarji, ki so prinašali na mizo. Otroci so prizorišče spremenili v otroško igrišče in so se lovili in dirjali in sem samo čakala, da bo kdo zbil kakega natakarja s hrano vred. Starši se očitno niso vznemirjali, otroci so kričali na vse grlo. Ko sem eno od mam prosila, naj umiri otroke, mi je smeje dejala, da se otroci dolgočasijo in da jih celo spodbuja, naj dirjajo po prostoru.
Kdo vzgaja otroke za obnašanje na takih mestih? Kdo je odgovoren, da se ne znajo obnašati niti ob pogrebnih slovesnostih, niti ob hranjenju na javnem mestu ? Pa ne, da so spet krivi vzgojiteljice in ućitelji ?
F r i n a