Kako smo kulturni

22. dec 2008 22:09

Če štiriletnik teka med natakarji s polnimi rokami vroče hrane, ki jo raznašajo po prenapolnjenem lokalu in starši tega otroka spodbujajo k divjanju  ( kaj pa to drugega je! ) v prostoru, za katerega veljajo določena pravila obnašanja, dobi eno izmed osnovnih vzgojnih lekcij. ( Starši imajo izbiro, da preprosto ostanejo doma in se zahvalijo za povabilo, če ne zmorejo nadzorovati svojega otroka na takem mestu.)

 

Če desetletnik v razredu, pa je pri tem popolnoma vseeno, ali jih je v razredu 25 ali 35, ne razume ukaza, da je potrebno biti tiho in da se nam zdi samoumevno, da pedagogi uničujejo glasilke zaradi otrok, ki se ne znajo obnašati v okoliščinah, kjer se od njih zahteva določeno obnašanje, ki pogoj za normalno delo ( saj je učni program in tudi učne ure prilagojen posamezni razvojni stopnji otroka), ne moremo govoriti o otrokih, ki so sprejemljivi za tako družbo.

 

Tak štiriletni, ki je kamikaza med gostinskimi mizami, ki je pokora za vzgojitelje in učitelje, se potem uči "kulture" v  raznih glasbenih šolah, pouku tujega jezika, baletu in še kaki dejavnosti, ki po mnenju staršev iz njih dela bitje, ki naj bi dokazovalo svojo omiko.

Ko zapelje po cesti zvočnik, pardon, avto  z do konca navitimi zvočniki, zaradi katerih skupaj z vsemi prebivalci ulice sredi noči, in to večer za večerom, planemo iz postelje, me prav malo briga, če dete igra dvoročno klavir. Če s takim zvočnikom zapelje mimo pogrebnega sprevoda, celo hupa, ker se mu mudi pred televizor, so zaman vse etude, ki jih je kdaj zaigral.

Če posameznica in njen karkoliže sredi nastopa na javnem  mestu, toliko kriči, da je v takem vzdušju nemogoče jesti, kaj šele poslušati izvajalce, najbrž to ni noben donesek h kulturnemu obnašanju na javnem mestu, ki bi ga morali obvladati že kot štiriletnik.

In prav nič čudnega ni, da mali brzič med mizami, glasna pokora iz polskih klopi, hrupni voznik in popolnoma neotesana babura in njen, kakrkoli že, glasno  govorita med pogrebnimi slovesnostmi.

Vsa kultura pri zgoraj omenjenih ljudeh se konča samo z napisom na koledarju, da je nekoč kulturni praznik.

 

Ne gre samo za to, da so taki ljudje nekulturni, neotesani, s takimi ljudmi je življenje neznosno in so prav pokora v našem življenju. Od slavnostnega kosila, ki ti ostane v nepozabno slabem spominu, do žaljivega odnosa do tistih, ki žalujejo. Vse ima isti imenovalec.

 

F r i n a

22. dec 2008 22:18

sovražniki otrok. hmm

22. dec 2008 22:21

otrok mora biti živahen in do določenih let ne loči med pogrebom in poroko. hmm

22. dec 2008 22:31

Kakšni sovražniki otrok, prej perja

Mislim, da je tisti "otrok" iz avtomobila v prvem postu že zdavnal odrasel, saj kot otrok ne bi smel sedeti za volanom avtomobila. Ker če bi to resnično bil, otrok namreč, bi po zelo hitrem psotopku končal v krsti. Kaj pa potem? Izgovor, da je bil samo malce živahen, bi bil čisto brez pomena, ker živahen ne bo nikoli več mogel biti.

Otroci naj ostanejo otroci in odrasli odrasli, vsi pa se moramo obnašati po nekih "normah", primernih naši starosti.

 

 

23. dec 2008 8:53

jasna1 je napisal/a:

Vendelina jr. je napisal/a: Sama občasno predavam odraslim. Vendelina jr.   A to nas misliš, vendi? [jezik] jasna [sreca]

Ne, jasna1, mislim na seminarje na EF, GZS in smiselno podobne dogodke. Vendelina jr.

23. dec 2008 9:02

Dragi Wran51, zdaj pa pretiravaš. Če se zezaš ok, če pa resno misliš,potem si pač tudi ti eden izmed nevzgojenih otrok,ki jim je otroštvo pustilo posledice. Tudi sam sem za liberalno vzgojo otrok, toda tako kot je Frina zapisala v zadnjem postu v družbi so pač norme, ki morajo veljati in ki nas ločijo od neciviliziranih okolij. Moja otroka sta bila živahna, nagajiva, iskriva, aktivna a vse to sta počela ob svojem času in na svojem mestu. Nikoli me ni bilo zaradi njunenga obnašanja sram ne v družbi, ne v restavraciji, z njima smo lahko šli bodisi v gledališče ali galerijo. Taka sta bila, ker sva ju z ženo pač tako vzgojila in jima že od malega dala vedeti kakšno mora bitio njuno obnašanje v posameznih situacijah. Otrok je pač ogledalo svojih staršev in zavedati se moramo, da prve vzorce dobi ravno doma. Ti so hkrati tudi najbolj pomembni in so osnova za njegov nadaljni razvoj. Tako da, Wran51, kar pišeš ni kul in sekaš mimo. LP hedonist

23. dec 2008 9:23

Če se malo vrnemo, mislim, da je prav, da se ob pogrebu ustavi, če tudi je tvoja polovica ceste prosta. Tiste 3 min pa se že lahko ustaviš, pa malo razmisliš, da je nekdo pač končal življenje, morda celo na cesti. Človek zasluži dostojanstvo vsaj na zadnji poti. Kako bi se pa mi počutili, če bi vedeli, da bomo šli na svojo zadnjo, tiho pot v hrupu, kot sredi LJubljane. Sem malo večkrat po pogrebih, (kakšno zapojemo) pa je prav nespoštljivo, kako ljudje prehitevajo, s polnim plinom in visokimo obrati, da bodo čimprej mimo. Domačin v traktorju pa lahko počaka. Matjaz Sporočilo je spremenil(a) matjazp dne 23. dec 2008 09:26:47

23. dec 2008 10:30

Sem bila jeseni na poroki, taki domači, vaški, kjer so fantje šrangali kar na glavni cesti, ki pelje skozi vas. Nevesto so ˝prodajali˝ ženinu kakih 15 minut. Meni je tak dogodek lep, prisrčen, zabaven, vsi smo bili veseli, vzdušje je bilo super. Ampak v tem času se je na cesti naredila kolona vozil, ki so trobili, bili živčni in nejevoljni, čeprav so videli zakaj je nastal zastoj. Eden izmed teh neučakanih voznikov je celo poklical policijo, ki je takoj prišla do nas, svatov. Prišli so ravno takrat, ko se je šranganje končalo in smo nameravali nadaljevati pot. In policaji (saj jih razumem, to je pač njihovo delo, morajo preverit kaj se dogaja) so začeli težiti nevesti kaj je zdaj to, zakaj zastoji,.... Od vseh ljudi tam, ravno nevesti??!

Pa je bilo na koncu vse vredu, smo se nasmejali in je blo OK. Nisem pa mogla razumet, da ljudje ob takih priložnostih, kot je šranganje, ali recimo pogrebni sprevod, ne morejo počakati tistih par minut. Saj niso to stvari, ki se dogajajo vsak dan??!

 

Zadnjič sem se pa peljala v Ljubljano, pa je bil na avtocesti zastoj. Sem stala v koloni pol ure, ne da bi se premaknila za meter. Sem mislila, o groza, nesreča, me je kar stisnilo... No pa se je začela kolona počasi premikati in nazadnje sem videla, da je bil zastoj zato, ker je bila manjša nesreča - malo zvite pločevine, avtomobila na odstavnem pasu, vsi udeleženci živi in zdravi. In zakaj tak zastoj? Ker so ljudje tako radovedni, da se dejansko ustavijo in gledajo kaj se je zgodilo ali pa prav po polžje vozijo mimo. Kot da bi se naslajali ob takih prizorih! Katastrofa!!

saša

Sporočilo je spremenil(a) spagon dne 23. dec 2008 10:34:38

23. dec 2008 10:34

Vendelina, zraven so tudi smeški. Mislim, da razumeš hec.

jasna

23. dec 2008 10:46

Hja, spagon to gre takole: Ko vidiš eno pogrebno kolono, človeka malo stisne, malo razmisliš o minljivosti življenja in žalost ponavadi disciplinira....in so ljudje v avtomobilih praviloma bolj mirni in ne trobijo (praviloma). Pri svatbenih običajih je pa tako, da se večini ljudi, ki v tistih običajih ravno ne sodelujejo v danem trenutku, da se zdijo tile običaji malo glasni in na trenutke malo objestni...Bi morda veljalo vprašati ljudi iz Lj, tiste, ki živijo na Strossmayerjevi, Zemljemerski in v kvartu pri Poljanski gimnaziji in kvartu proti gradu, kaj si mislijo o sobotah, ko svati noro hupajo na poti na grad....Zlasti bi veljalo to vprašati starejše občane ali pa kake starše z majhnimi otroki.....Ker tam je trobljenja od devete ure zjutraj pa do bridkega konca in to prenašati ves dan je več kot tisti hrup, ki ga moraš vzeti nase, če živiš v mestu.... Nekaj, kar je nekomu ultimativni vrhunec, je večini naključno udeleženih totalno odveč (čeprav klicanje policije je res malo pretirano in mora biti človek salamensko zoprn do zategnjen, da naredi kaj takega...., ozriom,a kje je pa to bilo, da je policija prišla že v 15 minutah?). Se mi zdi, da bi moral iti pri tem vsak malo korak nazaj. Naključni pasanti bi morali biti za odtenek bolj pozitivni. Svatje pa bi morali organizirati nekoga, ki bi stal na začetku vasi in bodisi pojasnil naključnim pasantom, kaj se dogaja in kaj naj storijo. Ali pa šrangati kje drugje - konec koncev, zaporo glavne ceste (to ni isto kot kolona pešcev za sprevodom) je treba ali prijaviti ali si pa v prekršku, ali pa se odpovedati taki zapori. Skratka, svatje bi morali omogočiti bodisi obvoz, bodisi kakšno drugo možnost za promet. Ali pa pogostiti vse tiste naključne udeležence, ki so jih takole ustavili - nekaj takega se je naši familiji zgodilo pred več kot tridesetimi leti, ko smo se izgubili nekje v Šumadiji in potem smo prišli v eno vas, kjer so imeli ravno svatbo in potem naslednja dva dni nismo mogli domov, smo dobili status naših gostov iz Slovenije.... Vendelina jr.