22. dec 2008 9:48
In zato vsaka čast pedagoškemu kadru, da jim vsaj nekaj uspe, tako vbiti v glavo kot tudi malce pripomoči pri vzgoji. Drugače pa sem iz učiteljske družine, pri nas se enostavno govori glasneje.
Kar se pa pogrebov tiče, tako pač je, ustaviš in počakaš, konec debate, če se ti pa resnično tako zelo mudi, pa po drugi poti. Konec koncev smo vsi ljudje in vse nas to čaka. Sicer je pogrebnih sprevodov po cestah vse manj, tradicija zaradi modernizacije tudi tega segmenta naših življenj zamira, tako da bomo kmalu o tem samo še brali.
Sem bila pred nekaj časa na pogrebu v Palmanovi v Italiji, tam so zaradi pogrebnega sprevoda dobesedno kar zaprli cesto in to kar za precej časa. Pa ni nihče hupal in bentil, tak je pač običaj.
Kam bomo še prišli, na koncu bo še v kroniki pisalo, da je pogreb terjal kako življenje, ker se je enemu mimovozečemu tako zelo mudilo.