13. okt 2008 10:21
Moj vikend je bil pester kot že dolgo ne, moj sin je imel namreč krst in sem skoraj vse okoli dogodka organizirala sama. Nič posebnega, bi kdo rekel, vendar je bila to zame velika psihična obremenitev.
Uradno sem namreč ateistka in se na verske obrede in z njimi povezane dogodke ne spoznam kaj dosti.
Ne razumite ne napak, z veseljem in največjo možno odgovornostjo sem prevzela organizacijo, saj gre za mojega otroka in mi ni žal časa, dela in energije, ki sem jo porabila za priprave.
"Zagodel" ( nenamerno ) mi jo je edino otrokov boter, ki mi je pol ure pred sobotnimi pripravami na obred prišel sporočit, da odpoveduje svojo funkcijo zaradi nenadnega poslabšanja zdravstvenega stanja njegove soproge.
Na srečo je vskočil otrokov stari oče, ki je bil edini pri roki na tako kratek rok.
Še dobro, da sem sama poskrbela za vse krstne potrebščine in darilo, kar naj bi bila baje botrova naloga.
Na koncu se je vse dobro izteklo, tako za otroka kot zame, oba sva namreč prvič v življenju prisostvovala cerkvenemu obredu ( maši ).
Tako bo danes "dan počitka", še kuhati mi ne bo treba, saj je ostalo dovolj hrane od včerajšnjega dogodka.
Sin spi že od osme ure zjutraj, jutranje vstajanje je bilo sicer že ob šesti uri, vendar tako dolga dopoldanska siesta zanj ni običajna.
Jaz pa imam čas za računalnik in branje, kar bo zame danes skoraj edino delo.
Šunkica