Žepnina

6. nov 2008 16:45

Vendelina jr. je napisal/a:

Za razliko od italiijanskih juniorjev, ki živijo pri starših dokler se ne poročijo in to ne zaradi tega, ker ne se iz ekonomskih razlogov ne bi zmogli odseliti, temveč zaradi tega, ker ga ni čez "mama hotel". Je najbolj grozno, ko gledaš pri italijanskih oblikovalcih ponudbo za "otroško sobo" s tem, da so otroci stari 30 let (se blazno prodajajo). Vendelina jr.

Nekje sem zasledila, da se italijanski trend "mama hotela" širi tudi med poročene! Baje je v velikih mestih, med bolje situiranimi, vedno več parov, ki so poročeni, živijo pa še vedno vsak pri svojih starših!!!! To so seveda v glavnem pari brez otrok, ki vsak zase uživajo v "mama hotelu" s pralnico in jedilnico, družabno življenje in dopust pa delijo s partnerjem. Odštekano, ne? Ne bi verjela, če ne bi pred leti v Trstu spoznala enega takega (poročenega) para galeristov, starih krepko čez 40. Kljub temu, da sta nad galerijo imela eno skupno manjšo garsonjerico (za vesele urice, predvidevam), sta v praksi živela vsak pri svoji mami. Sta rekla, da sta obe mami vdovi in bi jima bilo blazno težko, če bi ostali kar sami......Pa sta hodila na kosila enkrat k eni, drugič k drugi mami, "otroško sobo" pa sta imela očitno vsak svojo . Sta rekla, da sta itak ves dan skupaj na delu in jima paše imeti "vsakemu svoj dom". Too much, vsaj za moje pojme. Ja, no, tega in take "pozornosti" pa si od lastnih otrok res ne bi želela. mamaF - Mojca Sporočilo je spremenil(a) mamaF dne 06. nov 2008 16:48:16

6. nov 2008 17:17

Pri nas je pa tako.Ta veliki dve 13 in 11 dobita vsak mesec 5€ za telefon, ampak tako, da se pač poravna položnica,(nimata kartice apak nekakšen paket), Če prekoračita , data svoj denar. Žepnine nimata, denar pa otroci dobijo za r.dan, god,  rade pa kažejo tudi spričevala v katerega potem vsak kaj primakne, tako, da se jim kar nabere.

lp

mizarka

6. nov 2008 18:22

otrok mora imeti žepnino.žepnina ni nagrada,pravtako ne sme biti odvzeta za kazen.žepnina je enostavno mesečni dohodek,kot pozneje plača,in pomaga da se otrok nauči mesečno rasporejati denar.eni govorite o petih evrih,hmm.............................. ***** Sporočilo je spremenil(a) WRAN51 dne 07. nov 2008 02:52:11

6. nov 2008 18:39

Kdo si, da si drzneš reči, da naj bo starše sram, če dajo otrokom 5€?

rimljanka - zasebno mnenje

6. nov 2008 18:54

Odkrito povedano je lahko tebe sram, da tako razmišljaš in si to napisal. Se opravičujem, če je bilo preostro, vendar marsikateri starši rajši svojemu ostroku dajo druge dobrine, namesto 100€ žepnine. tamara

6. nov 2008 18:57

Joj, ne pustite se provocirat, a ne vidite, da ravno to hoče?

jasna

6. nov 2008 19:08

mamaF je napisal/a:

Vendelina jr. je napisal/a: Za razliko od italiijanskih juniorjev, ki živijo pri starših dokler se ne poročijo in to ne zaradi tega, ker ne se iz ekonomskih razlogov ne bi zmogli odseliti, temveč zaradi tega, ker ga ni čez "mama hotel". Je najbolj grozno, ko gledaš pri italijanskih oblikovalcih ponudbo za "otroško sobo" s tem, da so otroci stari 30 let (se blazno prodajajo). Vendelina jr. Nekje sem zasledila, da se italijanski trend "mama hotela" širi tudi med poročene! Baje je v velikih mestih, med bolje situiranimi, vedno več parov, ki so poročeni, živijo pa še vedno vsak pri svojih starših!!!! To so seveda v glavnem pari brez otrok, ki vsak zase uživajo v "mama hotelu" s pralnico in jedilnico, družabno življenje in dopust pa delijo s partnerjem. Odštekano, ne? Ne bi verjela, če ne bi pred leti v Trstu spoznala enega takega (poročenega) para galeristov, starih krepko čez 40. Kljub temu, da sta nad galerijo imela eno skupno manjšo garsonjerico (za vesele urice, predvidevam), sta v praksi živela vsak pri svoji mami. Sta rekla, da sta obe mami vdovi in bi jima bilo blazno težko, če bi ostali kar sami......Pa sta hodila na kosila enkrat k eni, drugič k drugi mami, "otroško sobo" pa sta imela očitno vsak svojo . Sta rekla, da sta itak ves dan skupaj na delu in jima paše imeti "vsakemu svoj dom". Too much, vsaj za moje pojme. Ja, no, tega in take "pozornosti" pa si od lastnih otrok res ne bi želela. mamaF - Mojca Sporočilo je spremenil(a) mamaF dne 06. nov 2008 16:48:16

 

 

Hecno, kako se meje tolerantnosti praviloma ustavljajo prav na robu lastnih vzorcev.

Pa kako je nekaterim, ki niti jezika ne zastopijo  prav dobro, kje pa šele navad in kulture, hitro vse jasno.

 

 

 

 

nola

6. nov 2008 19:11

kao za božjo voljo pa naj na trideset dni razporeja pet evrov.izračunajte koliko lahko porabi na dan. *****

7. nov 2008 0:34

Nola, morda si razumela moj zapis kot napad na določene navade in kulturo. To ni bil moj namen. Kot mati bi želela, da se moja otroka, ko odrasteta, osamosvojita in zaživita svoje življenje. Toleranca gor ali dol, jaz pač razumem življenje s partnerjem tako, da res živim z njim (ne pa malo z mamo malo z njim) in osamosvojitev od staršev tako, da jih ne izrabljam v nedogled za tisti "servis", ki ga starši pač nudimo otrokom, dokler ne odrastejo. Mislim, da bi se moja mama počutila zelo slabo, če bi mi pri mojih letih morala še vedno kuhati in prati, jaz bi se pa pri skoraj 40-tih obnašala kot dijakinja, ki se ob vikendih vrne domov v "mama hotel", mož pa v svojega. Jaz pač razmišljam v tej smeri - ko otroci odrastejo, je ponavadi generacija naših staršev tista, ki bolj potrebuje našo pomoč pri vsakodnevnih opravilih, ne pa samostojni, odrasli otroci. mamaF - Mojca

7. nov 2008 8:06

MamaF, verjamem, da nisi načrtovala napada na določene navade in kulturo in ne samo, da imaš pravico ampak je tudi prav in zanimivo da poveš svoje mnenje.

Tudi moja opazka ni bila mišljena kot napad, je samo opomba, da so stvari včasih tudi drugačne, kot je videti vsakomur iz njemu lastnega središča vesolja.

Spoštujem tvoje razumevanje partnerstva, starševstva in odnosa s starši in seveda pričakujem, da tudi ti razumeš in spoštuješ, da to, kar si ti v cvetu svojih moči želiš in se ti zdi prav za tvoje potomstvo,  partnerstvo,  počutje tvoje matere in magari za celo generacijo tvojih staršev ni nujno tudi norma ostalega človeštva.

Quod licet Iovi, non licet bovi, a ne?

Sploh ne dvomim da dobro poznaš galerijski par, ki ga omenjaš  in seveda tudi njuni ovdoveli materi, ki ju omenjaš.

Kako mučno je moralo biti, ko sta nemočni vdovi potožili o trpljenju, ki ga prestajata v jeseni življenja.

Mogoče se že leta sprašuješ, kako bi nesrečnicama pomagala, hudobni poročeni par mora biti  zdaj že tam nekje okrog 50, pa najbrž sta barabi še danes brez otrok.

 

Kako misliš, da živijo ljudje, ki si si jih opisala kot - navajam-  *živijo v mama hotelu*, so poročeni!, živijo v velikih mestih, so bolje situirani!!!, seveda pari brez otrok, stari krepko čez 40, s skupno manjšo garsonjerico, za katero predvidevaš, da bo za vesele urice?

Pa kako si ti predstavljaš mestno življenje nasploh in v Italiji posebej?

Najbrž tako, da *bolje situirani* vztrajajo, da jim onemogle mammamie likajo srajce, kuhajo pašto in krpajo nogavice?

Osebno poznam v Italiji precej ljudi, ki v večjih ali manjših mestih živijo s starši. Eni so bolj, drugi pa manj situirani, med njimi se najdejo tako poročeni kot samski, geji in koruzniki.

Niti enega ne poznam, ki bi se odločil za tako sobivanje zaradi udobja, življenje z ostarelimi prav gotovo ni la dolce vita. Zahteva veliko toleranco in potrpežljivost vseh sobivajočih in vsaj toliko vpogleda, da je vsem jasno, da je življenje proces, ki se ne ustavi na idealni točki ko otroci odrastejo in zaživijo svoje življenje.

Ne verjamem, da kdorkoli, ki se odloči na ta način podaljšati svojim staršem tudi družabno življenje in vsaj nekaj avtonomije, šteje kdo je na plusu in kdo na minusu. Drug sistem, druge prioritete. 

V Evropi je ta fenomen morda res tipičen za Italijo, katere kulturo si zaradi fašizma, nekdanje revščine in stereotipov o italijanskih lumpih dovoli vsak tepec omejevati na renesanso in poceni balzamični kis.

Pa si se kdaj vprašala, če ne celo zasledila, kako pa kakšen Italjan ali pa Eskim gledata na prakso slovenskih mladih družin, ki svoj prirastek dnevno obeša staršem in se še pritožuje, če se tašča ne pobere takoj, ko je napravila njoke in previla up in nado naroda.

   

 

 

 

 

  

 

 

 

 

 

 

 

nola