4. jun 2008 13:02
Pred nekaj dnevi sem bila na zabavi ( od katere si še nisem povsem opomogla), po kateri smo udeleženci posedeli ob mizah in razpravljali točno o tej temi. Prav vsi smo spadali v isto generacijo, to pomeni, "pedeset i neke". Moj brat, ki je star 45, je komentiral, da glasba, ki smo jo z užitkom poslušali, tudi po pomoti ni glasba njegove generacije. Ob tem sem se spomnila, da generacije ne opredljujejo leta, ampak glasba. (V tej družbi ga ni bilo, ker je moral predčasno oditi s še ne enoletno hčerkico, ob kateri bo zanesljivo ugotavljal, v katero generacijo spada.)
Kljub temu, da po izorbrazbi nisem socialni delavec ( in o njih res nimam prav dobrega mnenja), že po službeni dolžnosti veliko let opravljam tudi to delo. Zato posznam bistveno več zgodb, dear Vendy bi rekla, da so nepreverjene, ki so presneto resnične in tudi krute, ker izvirajo iz dejanskih razmer.
Zdi se mi pomembno, da upoštevamo tako razlike med otroki kot razlike med samimi starši. Ko kupiš DVd, te opremijo z debelimi navodili za uporabo, otroka pa prineseš domov, le rojstni list pošljejo za njim. Veliko staršev o vzgoji otrok ne ve kaj dosti, pa ne zato, ker so tako neumni, problem je v tem, da izhajajo iz različnih družin, z različno vzgojo. Imajo različno izobrazbo. ( Šolstvu je že leta bistveno pomembnejša religiozna, ali če hočete, državljanska vzgoja, kot pa izobraževanje za odnose med spoloma. Če omenim samo ta del.)
Ne delajte si iluzij, da stopajo ljudje v spolne odnose poučeni in pripravljeni, če to preprosto ni res. Mogoče se kdo spomni slavnih zaupnih besed v Anteni, ki smo jo prebirali pod klopljo. In vprašanj tipa: Stara sem 18 let, fant, ki je star 19 let me je poljubil. ZDaj mi je slabo. Ali sem noseča. Tragedija je v tem, če malo bolj natančno pogledate po internetu, mladež na internetu postavlja vprašanja o spolnosti in razmnoževanju na popolnoma enaki platformi. Kljub internetu. Ne si zatiskati oči, kako je vse znano, kako so jih starši pravočasno prosvetlili.
Vsi vemo, da idealna ljubeznem za vse življenje obstaja samo v romantičnih predstavah. In če nadaljujem pri romantičnih predstavah. V realnem svetu, kjer divjajo hormoni, pa po izhodišču zapisov obstaja romantična predstava o idelanih starših, ki otroke vedno razumejo, ki zanje vedno najdejo čas in jih zmorejo in znajo pravočasno in pravilno poučiti o pasteh, ki jih v življenju čakajo. Že res, da se starši ( podobno kot otroci v iskanju idealnega partnerja), skušajo približati tej idealni podobi, vendar tega v veliki večini ni. Pa ne zato, ker starši nimajo interesa, zato, ker starši tega ne zmorejo iz različnih razlogov. Pri tem ne smete zanemariti, da je večini staršev nerodno govoriti o spolnosti, da nimajo časa, da življenje skušajo sfurati v primežu med nenormalnim delovnikom in slabim materialnim položajem. Mogoče se vam to v temi o spolni vzgoji zdi nepomembno, vendar trdim, da mati, ki mora preživeti s 600 € dva odraščajoča otroka, ko pride izmučena iz službe, ko tip, ki je zaplodil njene otroke, svojo obveznost poravna s 200€ preživnine, drugače se mu pa za otroke samo fučka, ne razmišlja kaj dosti o tem, kako bo svoje otroke pripravila na spopad z življenjem. Njej je pomembnejše, da sredi noči zlika perilo in pripravo za naslednji dan. Nima nikogar, da bi ji olajšal življenje. Pogosto pa obstaja tisti nekdo, ki meni, da je vzgoja otrok itaq babja zadeva, njemu je pomembna Formula 1, če že ne previsi vse dneve na računalniku, za kakim šankom, ali pa dela še ob delu, da sploh lahko preživijo. Fenomen odsotnega očeta pa je ob preobremenjeni materi čudovita podlaga za iskanje drugačnih izzivov.
Sama sem obiskovala Gimnazijo v enem večjih slovenskih mest, ki po definiciji prestolnice spada v podeželjski milje. Moja eneracija je imela celo enega fanta presežka. Imeli smo hora legalis ( poleti 0b 21.00, pozimi ob 22.00), s katerimi smo trpeli nedemokratične ukrepe. Prepovedano je bilo obiskovanje vseh lokalov, razen enega samega, celo za kako posebno priložnost, čeprav so bili prisotni starši, je dal ravnatelj soglasje. Kajenje je bilo prepovedano, čeprav še danes ne vem, kako so na strop moškega vc spravili tisto ogromno število pikavcev. Pari, ki so se intenzivno mečkali, na rediteljski mizi, ob kanti za smeti, ob vratih v kak razred, na stopnicah v klet, ali na podstrešje, da jih je bilo treba preskočiti, so bili z odredbo ravnatelja po protestu zunanje javnosti, primorani izkazovati čustva na razdalji 1m, dokler so bili na šolskih tleh.
V nasprotju s prevrejenimi dokazi dear Vendy, na maturantskem izletu ni sesksal nihče drug kot tisti pari, ki so bili v razredu ( pa še zanje ni potrjeno), pa še vsi tisti pari že odtistihmal živijo skupaj.
Prav tako mi ni znano, da bi moji sošolci in sošolke povzročili v študijskih središčih Sodomo in Gomoro, čeprav je bilo znano, da je ob maturi bil še velik delež virgo intakta.
Čeprav je bilo v tistih letih treba h ginekologu na čakanje že ob 4.00 zjutraj ( pa je bilo to zelo težko skrit pred mamami), da so bile kontracepcijske tablete na pavzo, kondomi pa ena ogabna, nagravžna bela zadeva, je bil delež nosečnosti v prvih letih po maturi skromen. Pa še v vseh teh primerih je šlo za tipe, ki so bili v službi in niso dovolili kontracepcije zaradi "verjetnosti pohabljenih otrok".
Posploševati določeni segment ljudi glede na to, koliko kilometrov makadama so prehodili do šole, je bedasto, da ne rečem, da je celo žaljivo.
Vse ljudi oblikuje družba v celoti, socilano okolje in prvotna družina. Uresničevenje spolne identitete je eno poglavje v življenju, ki je precej odvisno tudi od teh dejavnikov. Kdaj in kako se bo zgodilo prvič, je odvisno od marsičesa. Strokovnjaki pravijo, da je ob tem pomembno vse. Da je to izstrelitev rakete. Če nisi na njej, ne moreš popravljati ničesar več. Izstrelitev rakete pa je vendarle treba pripraviti.
Sem pa prepričana, da veliko mladostnikov laže o svojih izkušnjah, da laže o svojih motivih, zato trpijo tisti, ki si ne upajo priznati, da jih seks v resnici ne zanima. Svoje prispeva tudi pornografija ( ki je ne gre mešati z erotiko), kjer je dopustno in mogoče pravzaprav vse. Veliko jih išče svoj ideal na žalost prav na teh, prelahko dostopnih informacijah. Vsi današnji najstniki bodo verjeli, da v starih filmah ženske stokajo pri seksu samo zato, ker ji tip stoji na nogi ( ker se v takih pozicijah sploh ne da seksati), kot pa da jih prepričate, da je skupniski seks bolj redka praksa in da poprečni moški nimajo neskončne erekcije in da imajo vse druge ženske popolno telo, nobenega celulita in brez zadržkov sprejemejo tudi spolne prakse, ki se bi jim sicer upirale.
No, in ta generacija bo vzgajala naslednje rodove in se čez leta spraševala isto: Kdaj je pravi čas?
Če je že bilo postavljeno vprašanje o naši zgodovini: silovita romantična zaljubljenost v 4. razredu ( zdaj je poročen v soseki in mi je pred kakimi 20 leti priznal, da sem bila njegova prva ljubezen), dolgotrajna zaljubljenost v naslednji šoli in potem v Gimnaziji, ki je povzročila množico lepo napisanih besed. Jasno, da me ni uslišal. Zna pa na pamet zadnji odstavek iz neke zgodbice ( seveda je vedel, da gre zanj), ki sem jo objavila pod psevdonimom v Maturantu. Po spletu okoliščin je bil moj plesalec na maturantskem plesu ( poseben projekt mojih sošolcev) in v ta spomin vedno zapleševa na vseh srečanjih. Zdaj je pust fizik, z vitek, brez trebuha, s košato, malo osivelo grivo. Ga ne bi imela, pa če bi gha s fračo metal za mano.
No, do prvega poljuba sem prišla šele nekaj po polnoletnosti, nenadoma pod cestno svetilko, ob glasbi Lepih dečov v ozadju ( nekateri točno vedo, katera dva komada so igrali), potem pa je sledilo do skorajšnjega bridkega konca. Vedno premalo pametna!
F r i n a
Atina
Atina
